Drugi tir

Opis

Zgodba drugega tira odseka železniške proge Divača–Koper se začenja pred več kot 20. leti. Njegova gradnja ima ves čas številne zagovornike. Projektiranje enega največjih projektov Slovenije predstavlja primer dobre prakse. Prva varianta trase je bila izdelana leta 1996. Po preučitvi 17 variant v času 10 vlad je kot najustreznejša, tudi zaradi upoštevanja okoljskih vidikov, potrjena aktualna predorska trasa. Zadnja vlada je dala zeleno luč še tehnični nadgradnji projekta, da bo v prihodnje možna izvedba dvotirne proge.

Vrsta proge: enotirna s predpripravo dvotirnosti
Dolžina: 27,1 km
Ocenjena vrednost gradbenih del: 961.139.049 evrov
Vir financiranja: pretežno uporabniki logistične infrastrukture
Predvideni delež nepovratnih EU sredstev:  26 %
Prepustna zmogljivost:  222 vlakov na dan (obstoječi in drugi tir) 
(samo moderniziran obstoječi tir 90 vlakov na dan)
Prevozna zmogljivost:  43,4 milijonov ton na leto (obstoječi in drugi tir)
(samo moderniziran obstoječi tir 14 milijonov ton na leto)
Največji naklon:  17 ‰
(obstoječi tir 26 ‰)
Število predorov:  8
(najdaljši: 6.714 m)
Skupna dolžina predorov, servisnih in izstopnih cevi:  37,4 km
Skupna dolžina viaduktov:  1.1 km
Skupna dolžina dostopnih in vzdrževalnih cest: 20,6 km

  

Namen drugega tira železniške proge Divača–Koper

  • zagotovitev sodobne in zmogljive železniške navezave tovornega pristanišča Koper na železniško omrežje v Sloveniji in posledično tudi na širše evropsko železniško omrežje;
  • dokončna odprava vseh omejitev prepustne in prevozne zmogljivosti železniške proge od Kopra do cepišča v Divači;
  • povečanje zanesljivosti obratovanja železniške proge od Kopra do Divače;
  • povečanje stopnje varnosti prometa;
  • skrajšanje voznih časov;
  • zmanjšanje vplivov na okolje in zmanjšanje tveganj za okolje;
  • dodatno povečanje deleža prepeljanega tovora po železnici;
  • omogočanje in povečanje uporabe okolju prijaznejše vrste transporta.