Drugi tir

Argumenti za uveljavitev zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom Divača–Koper (ZIUGDT)

  1. Slovenija je ob sorazmerno velikih vlaganjih in ob prioriteti v graditev avtocest vse od osamosvojitve, leta 1991, premalo vlagala v železniško infrastrukturo. Da bi nadoknadili to zaostajanje, bo v naslednjem obdobju potrebno več finančnih virov nameniti železnici.
  2. Logistični tokovi preko Slovenije se neprestano in stabilno povečujejo. Slovenija mora izkoristiti odlično geostrateško lego in pospešeno razvijati logistično gospodarstvo. Logistika je dejavnost z visoko dodano vrednostjo, ki je hkrati kapitalsko zelo intenzivna. To pomeni, da so potrebna velika vlaganja.
  3. Podpora zakonu pomeni podporo projektu. Brez uveljavitve zakona bi bila realizacija tako velikega in zahtevnega projekta odložena za več let, v tem času pa nas bodo transportne poti obšle preko Avstrije, Italije in Hrvaške.
  4. Zakon je vpeljal nove načine financiranja železniške infrastrukture. Predvideva, da stroške nosijo uporabniki infrastrukture; tisti, ki imajo od teh vlaganj največje dolgoročne koristi. Uporabljen je princip navzkrižnega financiranja vlaganj, to je evropsko načelo za pospeševanje vlaganj v železnico. K investicijskim stroškom prispevajo težka tovorna vozila na avtocestah, uporabniki železniške infrastrukture, ki so v glavnem logistični železniški operaterji (Slovenske železnice-Tovorni promet, Rail Cargo Austria in drugi) in logistični operaterji v pristanišču.
  5. S tem zakon razbremenjuje davkoplačevalce, kar je za Slovenijo kot prometno tranzitno državo nadvse pomembno.
  6. Novi namenski viri za graditev drugega tira omogočajo, da se bodo preostala vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo v celotni Sloveniji lahko nemotoma odvijala v skladu z načrti.
  7. Če ne bomo prenesli večji del rastočega prometa tovora na železnice, bomo v roku 10 do 15 let na avtocestah ustvarili nemogočo situacijo – velike  preobremenitve in posledično velike zastoje.
  8. Kritiki trase drugega tira ne upoštevajo dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor kakršne koli nove ali spremenjene trase. To bi časovni rok za realizacijo projekta zamaknilo za več let.
  9. Kritike o predragem projektu so pavšalne in neutemeljene. Projekt je vrednostno zahteven, temelji pa na visokih standardih za jedrna železniška omrežja in upošteva vse okoljske in prostorske omejitve. Z odgovornim vodenjem projekta bomo zagotovili, da vrednost projekta ne bo presegla načrtovane višine 984 milijonov evrov.
  10. Vlada je naložila Ministrstvu za infrastrukturo RS in projektnemu podjetju 2TDK d.o.o., da preučita pogoje, ob katerih bi lahko nova trasa postala dvotirna v naslednji etapi širitve. Že v prvi fazi pa je potrebno zagotoviti podlage in projekte za povečanje profila servisnih cevi. Ocena dvotirnosti bo sicer izdelana do konca letošnjega leta. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da na srednji rok obstoječi tir med Prešnico in Koprom opustimo.
  11. Slabe prakse, ki so bile prisotne pri projektu TEŠ, bomo obvladovali z doslednim izvajanjem javnih naročil in konkurenčnimi postopki izbire izvajalcev. Najbolj odgovorno bomo upravljali projektni predračun in skrbeli za kakovostno in pravočasno izvedbo projekta, skladno z časovnimi načrti.
  12. Slovenija nujno potrebuje odpravo ozkega grla na povezavi koprskega pristanišča z zaledjem. Projekt bo pospešil razvoj logistike in spremljajočih gospodarskih dejavnosti.
  13. Vključitev zalednih držav v realizacijo projekta je potrebno ocenjevati kot priložnost za povečevanje prometa in zniževanja tveganj financiranja projekta. Udeležba zalednih držav (interes je izkazala predvsem Madžarska) nam znatno izboljša tudi dostopnost do nepovratnih evropskih sredstev za financiranje projekta.
  14. Teza, da bi projekt lahko realizirali brez zakona zdrži, samo če bi projekt v celoti financirali iz državnega proračuna. Ker pa želimo vzpostaviti način financiranja, ki bo kar najmanj obremenjeval proračun in davkoplačevalce, so nekatere rešitve takšne narave, ki jih je potrebno urediti z zakonom.
  15. Obstajajo številni argumenti, da je zakon smiselno podpreti v luči dolgoročne razvojno naravnane razvojne vizije Slovenije in bolj konkurenčne pozicije koprskega pristanišča med severnojadranskimi pristanišči.