Financiranje

Model financiranja

Model financiranja, ki ga predvideva zakon o drugem tiru, zagotavlja manjšo obremenitev javnih sredstev ter hitrejšo izvedbo projekta.

Finančna konstrukcija projekta je jasna in pregledna. Finančni viri temeljijo na visokem deležu nepovratnih evropskih sredstev in kapitalskih vložkov Slovenije ter zalednih držav.

Finančna konstrukcija gradnje drugega tira:

  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek zalednih držav,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev,
  • 311 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem kredit pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

Struktura virov financiranja


Struktura in dinamika virov financiranja


Leto 

Kapitalski vložek Slovenije

Evropska sredstva

Kapitalski vložek zalednih držav

Posojila

SKUPAJ

2017

 

10.729.798

 

 

10.729.798

2018

100.000.000

 

 

 

100.000.000

2019

100.000.000

24.407.144

100.000.000

 

224.407.144

2020

 

38.081.000

100.000.000

 

138.081.000

2021

 

84.444.489

 

39.279.418

123.723.907

2022

 

55.736.428

 

47.071.531

102.807.959

2023

 

32.206.740

 

92.867.490

125.074.230

2024

 

4.394.401

 

67.816.019

72.210.420

2025

 

 

 

64.104.591

64.104.591

SKUPAJ

200.000.000

250.000.000

200.000.000

311.139.049

961.139.049

Struktura virov financiranja je prilagojena zahtevnosti projekta izgradnje drugega tira in omogoča njihovo prilagajanje v času gradnje. Morebitni izpad evropskih sredstev ali udeležbe kapitalskih partnerjev se lahko nadomesti z drugimi viri, kar omogoča prožnost finančne konstrukcije.

V zvezi s pridobivanjem posojil potekajo v letu 2018 številne aktivnost. Na podlagi zahteve Evropske investicijske banke (EIB) je bil izbran finančni svetovalec, ki v sodelovanju s projektnim podjetjem 2TDK in državnim inženirjem DRI pripravlja investicijsko in drugo dokumentacijo, potrebno z uspešno obravnavo pri mednarodnih finančnih inštitucijah. Dokumentacija za pričetek postopka za odobritev posojila je bila posredovana EIB v maju 2018.

Posojilo EIB in SID Banke ne bo zavarovano z državnim poroštvom Republike Slovenije, ampak s poroštvom Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI). To pomeni, da bodo tveganja pridobivanja virov razpršena na večje število deležnikov v projektu, predvsem pa se bistveno zmanjša tveganje za proračun Republike Slovenije in posredno za davkoplačevalce.

Pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev je bil dosežen velik napredek. 27. oktobra 2017 je bila podpisana pogodba o dodelitvi 44,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev za pripravljalna dela, 20. marca 2018 pa dodatek k pogodbi s katerimi je omogočen pričetek izvedbe pripravljalnih del. Odobritev nepovratnih sredstev EU iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) pomeni potrditev tehnične in finančne zrelosti projekta.

13. julija 2017 je bila oddana vloga za pridobitev do 163,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz EU  programa Instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov (t.i. CEF 'blending'). Projekt je bil na razpisu ocenjen odlično in izbran za sofinanciranje v višini 109 milijonov evrov (rezultati razpisa vključno z oceno projektov so objavljeni na  spletni strani Evropske komisije: https://ec.europa.eu/inea/sites/inea/files/cef_blending_call_brochure_alltogether_20171205_final_web.pdf). Projektno podjetje 2TDK je 31. maja 2018 podpisalo Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz finančnega programa Instrument za povezovanje Evrope z Evropsko komisijo v vrednosti 109.026.725 evrov za sofinanciranje ključnih inženirskih objektov na projektu, tj. predorov T1 do T7. Pogoj za pričetek črpanja sredstev je uveljavitev zakona o drugem tiru.

Vloga za 80 milijonov evrov sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada je pripravljena in usklajena z JASPERS. Pridobitev Action Completion Note s strani JASPERS pričakujemo v juniju 2018, nato pa bo vloga posredovana v potrditev še Evropski komisiji.

Načrtovana vrednost evropskih spodbud v višini 250 milijonov evrov je realno dosegljiva, kar zelo zmanjša finančna tveganja bank in kapitalskih partnerjev, kakor tudi obremenitev proračuna Republike Slovenije in posredno davkoplačevalce. Kapitalski vložki vseh kapitalskih partnerjev, tudi Slovenije, in posojila bodo v celoti odplačana tekom 45-letnega koncesijskega obdobja iz naslova prispevkov uporabnikov zgrajene infrastrukture, ki so:

  • prevozniki in logistični operaterji v pristanišču in naslova takse za pretovor,
  • težka tovorna vozila na avtocestah iz naslova pribitka k cestnini in
  • prevoznikov na železnicah, ki so predvsem tuji operaterji, iz naslova uporabnine drugega tira.

Inovativen način financiranja velikega infrastrukturnega projekta, ki ga poznajo tudi najbolj razvite evropske države, bo omogočil Republiki Sloveniji ohranitev načela vzdržnosti javnih financ (fiskalnega pravila), predvsem pa bo bistveno razbremenil slovenske davkoplačevalce.