Financiranje

Model financiranja

Model financiranja, ki ga predvideva zakon o drugem tiru, zagotavlja manjšo obremenitev javnih sredstev ter hitrejšo izvedbo projekta.

Finančna konstrukcija projekta je jasna in pregledna. Finančni viri temeljijo na visokem deležu nepovratnih evropskih sredstev in kapitalskih vložkov Slovenije ter zalednih držav.

Finančna konstrukcija gradnje drugega tira:

  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek Slovenije,
  • 200 milijonov evrov kapitalski vložek zalednih držav,
  • 250 milijonov evrov evropskih sredstev,
  • 311 milijonov evrov dolžniški viri financiranja, predvsem kredit pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

 Leto

Kapitalski vložek Slovenije

Evropska sredstva

Kapitalski vložek zalednih držav

Posojila

SKUPAJ

2017

100.000.000

10.729.798

 

 

110.729.798

2018

100.000.000

 

 

 

100.000.000

2019

 

24.407.144

100.000.000

 

124.407.144

2020

 

38.081.000

100.000.000

7.266.255

145.347.255

2021

 

84.444.489

 

32.013.163

116.457.652

2022

 

55.736.428

 

47.071.531

102.807.959

2023

 

32.206.740

 

92.867.490

125.074.230

2024

 

4.394.401

 

67.816.019

72.210.420

2025

 

 

 

64.104.591

64.104.591

SKUPAJ

200.000.000

250.000.000

200.000.000

311.139.049

961.139.049

Struktura virov financiranja je robustna in omogoča prilagajanje v času gradnje. Tako se lahko morebitni izpad evropskih sredstev ali udeležbe kapitalskih partnerjev nadomesti z večanjem posojil, kar omogoča prožnost finančne konstrukcije.

Posojilo Evropske investicijske banke in SID Banke ne bo zavarovano z državnim poroštvom Republike Slovenije, ampak s poroštvom Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI). To pomeni, da bodo tveganja pridobivanja virov razpršena na večje število deležnikov v projektu.

Pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev je bil v zadnjem obdobju dosežen velik napredek. Odobritev prvih 44,3 milijona evrov nepovratnih sredstev EU (iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope) pomeni potrditev tehnične in finančne zrelosti projekta. Julija 2017 je bila oddana vloga za pridobitev do 163,5 milijonov evrov spodbude za jedrna železniška transportna omrežja v programu Instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov (t.i. CEF 'blending'). Do konca leta 2017 bo vložena vloga za 80 milijonov evrov sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada. Načrtovana vrednost evropskih spodbud 250 milijonov evrov je ocenjena kot realno dosegljiva, kar zelo zmanjša finančna tveganja bank in kapitalskih partnerjev. Kapitalski vložki vseh kapitalskih partnerjev, tudi Slovenije, in posojila bodo v celoti odplačana tekom 45-letnega koncesijskega obdobja iz naslova prispevkov uporabnikov zgrajene infrastrukture.

Na ta način se bo zelo znižal učinek projekta na javno finančno sliko Slovenije. Govorimo o inovativnem načinu financiranja, ki bo razbremenil slovenske davkoplačevalce.