Aktualno

Na območju trase drugega tira prevladuje nizkoraslo drevje in grmovje

Na območju Krasa rastejo relativno mladi gozdovi, saj so bili ″več stoletij stari gozdovi″ v preteklosti v celoti posekani. Iz cenitev, opravljenih v okviru odkupa zemljišč, potrebnih za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper, je razvidno, da v gozdovih na območju trase za drugi tir prevladuje nizkoraslo drevje in grmovje, značilno za kraška in priobalna območja. Gospodarsko gledano ti gozdovi ne predstavljajo večje vrednosti, le mali delež lesne mase takšnih gozdov predstavlja konstrukcijski ali stavbni les, prevladuje pa les, primeren le za kurjavo. Skoraj dva kilometra drugega tira med južnim portalom zadnjega predora v Dekanih in postajo Koper tovorna pa poteka po območju, ki ni poraščeno z gozdovi.
 

Le 3,3 km oziroma 12 % drugega tira po območju z bolj ali manj kvalitetnimi gozdovi

Celotna dolžina drugega tira je 27,1 kilometra, od tega poteka 20 kilometrov v predorih, kilometer preko viaduktov Gabrovica in Vinjan, 250 metrov preko objektov v dolini Glinščice.

Le 3,3 kilometra oziroma 12 % trase drugega tira poteka po območjih, ki je poraščeno z bolj ali manj kvalitetnimi gozdovi. To je predvsem območje med Divačo in naseljem Lokev, ki je delno poraščeno z gozdovi, delno pa se tam nahajajo travniki, senožeti in pašniki (približno 50 % : 50 %), ter pobočje Tinjanskega in Vinjanskega hriba (južno pobočje nad Osapsko dolino), ki je pretežno poraščeno z gozdovi.

Na pobočju Tinjanskega hriba se nahaja tudi večina dostopnih cest do predorov, in sicer od tretjega do osmega. Načrtovane so tako, da poleg dostopa do predorov nudijo tudi lahek dostop do gozdov za vzdrževanje in gospodarjenje z gozdovi. Novo zgrajene dostopne ceste bodo tudi omogočale lahek in hiter dostop gasilcem v primeru požara, medtem ko je danes dostop do tega območja za učinkovito gašenje praktično nemogoč zaradi strmega terena, prepredenega z globokimi grapami.
 

Zaviranje na drugem tiru bo pred postajo Koper

Zaviranje na obstoječem tiru povzroča odpadanje vročih zavornikov, kar ogroža požarno varnost okolice. Zaviranje na trasi drugega tira pa ne bo povečalo dodatnega tveganja nastanka požarov, ker se pretežni del proge nahaja v predorih, na različnih premostitvenih objektih in v globokih vkopih ter visokih nasipih, in ker je zaradi manjšega naklona proge drugega tira intenzivnost zaviranja manjša kot na obstoječi progi. Območje zaviranja pred postajo Koper, se pravi v zadnjem predoru, in na območju med Dekani in Koprom, pa ni poraščeno z gozdovi, zato ni bilo potrebno načrtovati posebnih protipožarnih zaščit.