Aktualno

Drugi tir bo ustvaril vsaj 9.000 novih delovnih mest

Gradnja infrastrukture – drugi tir je trenutno največji infrastrukturni projekt – pozitivno vpliva na gospodarsko aktivnost in zaposlovanje. Novih 9.000 delovnih mest bo ustvaril, ker se bo po koncu gradnje povečal pretovor v koprskem pristanišču in ker se bo znatno povečal prevoz tovora v zaledje  po železnici, rastel pa bo tudi promet  po cestah. Največ novih delovnih mest bo tako ustvarjenih v Luki Koper, nato pa pri izvajalcih pristaniških storitev, logističnih operaterjih, špediterjih, pomorskih agentih, železniških in cestnih ter multimodalnih prevoznikih, ki bodo povečano količino tovora morali pripeljati ali odpeljati v pristanišče.

Posredno bo več delovnih mest ustvarjenih tudi v podjetjih, ki skrbijo za oskrbo in popravilo ladij, v kontrolnih inštitucijah, pri zavarovalnih agentih ter pri tistih podjetjih, ki opravljajo storitve, povezane z upravljanjem logistike in podporo vsem prej navedenim podjetjem.

Drugi tir bo spodbudil tudi zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih v zaledju koprskega pristanišča in na celotni trasi jedrnih železniških koridorjev preko Slovenije. Razvoj logistike namreč posredno podpira razvoj gospodarstva in domača ter tuja vlaganja. Delovna mesta povezana z graditvijo drugega tira v tej oceni niso zajeta. Bo pa večina teh delovnih mest v gospodarstvu, le manjši del v javnem sektorju.
  

Ocena zaposlovanja je konservativna

Vlada oceno 9.000 novih delovnih mest opira na dve makroekonomski študiji. Prva je mednarodna študija iz leta 2010 z naslovom »Investment in infrastructure – an effective tool to create decent jobs«, ki jo je opravila Mednarodna organizacija dela. Študija navaja, da milijarda ameriških dolarjev pri velikih infrastrukturnih projektih v razvitih državah ustvari posredno ali neposredno kar 28.000 delovnih mest. Druga študija, na katero se opira ocena vlade, je »Pomen pristaniške dejavnosti na nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije« (V. Bole, D. Mramor, 2007). Ta študija ugotavlja, da dodaten milijon ton pretovora v koprskem pristanišču prinese 450 delovnih mest. Pri tem navaja, da je skupni učinek na zaposlenost skoraj trikrat večji od neposrednega. Študija zaključuje, da obstoji znaten potencial večanja gospodarskih aktivnosti in posrednih narodnogospodarskih učinkov v povezavi z rastjo pretovora v koprskem pristanišču.

Projekcije rasti pretovora v koprskem pristanišču napovedujejo, da se bo pretovor iz 22 milijonov ton leta 2016 povečal na 43 milijonov ton leta 2040. Torej gre za prirast v višini 21 milijonov ton, kar bi po navedeni študiji slovenskih avtorjev prispevalo k oblikovanju 9.450 novih delovnih mest.  To pomeni, da smo se z oceno 9.000 novih delovnih mest oprli na precej bolj konservativno oceno domačih avtorjev, kot pa jih navaja navedena mednarodna študija.
 

Izbrali finančni model, ki ima bolj pozitiven učinek na gospodarstvo

Pri ocenah povečanja gospodarske aktivnosti in zaposlovanja je prisotna precejšnja negotovost. Ocene različnih študij se precej razlikujejo, so pa vse po vrsti pozitivne. Gradnja infrastrukture pozitivno vpliva na gospodarsko aktivnost preko dveh kanalov: najprej preko povečanja agregatnega povpraševanja, potem pa na povečanje ekonomske zmogljivosti ekonomije zaradi povečanega obsega infrastrukture. To posebej potrjuje tudi delovni dokument Evropske centralne banke, objavljen februarja 2017, z naslovom »Učinek javnih investicij v Evropi« (The effect of public investment in Europe). Eden od zaključkov te študije je, da imajo investicije, ki so financirane z dolžniškimi viri ali s predvidenimi prihodki, bistveno bolj pozitiven učinek na gospodarstvo, kot pa investicije, ki se financirajo z omejevanjem ostalih javnih izdatkov. To pomeni, da bomo z modelom financiranja, ki ga določa zakon o drugem tiru, zagotovili bistveno bolj pozitiven učinek na gospodarstvo.