Aktualno

Ovinek pri Italiji je nujen tehnični pogoj

Trasa drugega tira med Divačo in Koprom, ki je bila sprejeta leta 2005, je že imela ovinek ob meji z Italijo. Ta zavoj po pobočju Tinjanskega hriba je nujen, ker zagotavlja zadostno dolžino železniške proge in še dovoljen 17‰ vzdolžni nagib proge.

Namen ovinka ni bil nikoli približevanje Italiji oz. navezava na Trst. O navezavi v okviru drugega tira se je začelo razmišljati šele po letu 2005, pa tudi takrat je bila navezava oz. cepišče predvideno v predoru v zaledju Črnega Kala in ne na omenjenem zavoju, saj tudi Italija ni želela priključka na tej lokaciji.

Ovinek torej ne s časovnega vidika in predvsem ne s tehničnega ni posledica kakršnega koli pritiska Italije. Zavoj namreč zagotavlja ustrezne tehnične značilnost proge oz. zadostno dolžino železniške proge za premagovanje višinske razlike, da bi bil maksimalen vzdolžen nagib 17‰. Za teh 17‰ smo pridobili soglasje Evropske komisije za interoperabilnost železniških sistemov, saj je običajno na evropskem jedrnem železniškem omrežju, katerega del je tudi proga med Koprom in Divačo, maksimalen nagib novih prog 12,5‰. Zaradi zahtevnosti terena (glede na teren, po katerem poteka drugi tir, ima značaj gorske proge) smo pridobili omenjeno soglasje za 17‰ naklon.

Ker je železniška postaja Divača na nadmorski višini 435 metrov, železniška postaja Koper-tovorna pa na nadmorski višini 3 metre, že preprosti izračun pokaže, da mora biti proga dolga vsaj 25,35 metra, če upoštevamo še sprejemljiv vzdolžni nagib 17‰. Zaradi potrebnih ublažitev pred uvozom na postajah Divača in Koper (na postajah mora biti vzdolžni nagib znaša 0‰) pa mora biti proga še daljša. Krajša dolžina trase bi torej pomenila večji vzdolžni naklon.

Trasa drugega tira je bila razvita po pobočju Tinjanskega hriba, ker razvitje trase na nasprotno stran, v dolino Rižane, podobno kot poteka tudi obstoječi tir, ni dopustno. Tam se nahaja zaščiteno vodovarstveno območje vodonosnika Rižana, ki predstavlja vir pitne vode za celotno slovensko primorje.

Omenjen 17‰ vzdolžni nagib še omogoča, da bi se večino vlakov prepeljalo samo z eno lokomotivo – pod pogojem, da je ta novejšega tipa (npr. serija 541). Ta tip lokomotive lahko na tem nagibu vleče vlak bruto mase od 1.000 do 1.300 ton s hitrostjo od 40 do 90 km/h. Obenem pa takšen nagib prav tako omogoča vleko vlakov z maso 2.000 ton z dvema lokomotivama (vlečna lokomotiva na čelu vlaka in doprežna lokomotiva na sklepu vlaka) tako s starejšimi tipi lokomotiv (serija 363), ki sicer dosegajo nižje hitrosti, kot tudi z novejšimi lokomotivami serije 541, ki vlak s tako maso na tem nagibu vlečejo (porivajo) s hitrostjo med 80 in 90 km/h.