Aktualno

Prebivalci ne bi več živeli v strahu

Obstoječi železniški tir med Divačo in Koprom je bil zgrajen že leta 1967. Leta 2016 je bil sicer moderniziran, a ne njegova konstrukcija, kar pomeni, da so podporni zidovi enaki kot pred 50 leti. Nemogoče je namreč, da bi progo zaprli za dlje časa (za remont ali modernizacijo), saj jo lahko zapirajo le po nekaj minut ali ur – na mesec skupno le za osem ur. Železniški tir med Divačo in Koprom je na robu zmogljivosti, saj je bil zgrajen le za 1,5 milijona ton tovora, zdaj se prepelje 15 milijonov. Ker ga ni mogoče zares obnoviti, so vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic vsak dan na progi in jo popravljajo oziroma vzdržujejo. Prav (ne)zanesljivo obratovanje tega tira je tveganje tudi za Luko Koper.

Vlak

Ob tem promet na progi omejujejo še travniški in gozdni požari, ki so pogosto posledica iskrenja ob zaviranju vlakov na tirih, in podori, ki so pogosti zaradi narave terena. Vse navedeno dokazuje, kako vse bolj nevarna je obstoječa železniška proga med Divačo in Koprom ter kako nujno je, da se čim prej začne graditi drugi tir.

»Mi, ki živimo na tem območju, kjer poteka obstoječi tir, smo ves čas v strahu in zaskrbljeni, da ne pride do podora vlaka, da ne pokoplje kakšne naše vasice. Samo spomnite se lanskega požara, kako hudo je bilo, ko so morali otroci in družine zapuščati hiše,« opozarja Janko Sever, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal. Lani je požar na območju kraškega roba med Črnotičami in Hrastovljami zajel več kot 350 hektarov mešanega gozda. Gasilo ga je prek 230 gasilcev s 85 vozili, pa tudi trije helikopterji in manjše letalo Slovenske vojske. Zaradi takih dogodkov so Slovenske železnice omejile hitrost vlakov na 50 kilometrov na uro, razmišljajo pa celo o omejitvi na 30 kilometrov na uro.

Predsednik krajevne skupnosti Črni Kal vse tiste, ki mislijo, da bi lahko še čakali na začetek gradnje drugega tira, vabi, naj pridejo k njim, da bodo videli, kakšne nevarnosti jim pretijo. Če se drugi tir ne bo začel graditi zdaj, se lokalni prebivalci bojijo, da se bo gradnja odložila za vsaj nadaljnjih pet let. »Potem pa se lahko zgodi, da se bo prevrnil vlak in bo pokopalo eno od naših vasic. Ne vem, kdo bo odgovarjal za to. Po moji oceni in oceni ljudi, ki tu živimo, je zadnji čas, da se začne z izgradnjo drugega tira, ker je čas tisti, ki nas bremeni, ne pa zakon,« pravi Sever.

Zanj in za druge lokalne prebivalce je pomembno tudi, da bo v prvi fazi gradnje drugega tira narejen nastavek za dvotirnost. Zanje je pomembno tudi to, da se bo trasa drugega tira umaknila vodovarstvenemu območju, saj je obstoječi tir nevaren za vodni vir, reko Rižano, ki je glavni in edini vir za vodooskrbo obalne regije oziroma za več kot 70 tisoč ljudi. »Če drugega tira ne začnemo graditi takoj, bo še večja nevarnost za podore vlakov in požare ter za vodni vir in ljudi, ki tu živimo. To odgovornost bodo morali prevzeti tisti, ki bodo proti takojšnjemu začetku gradnje,« zaključuje Sever.