Aktualno

Zakaj je zakon o drugem tiru nujen?

Razbremenjuje davkoplačevalce.

Zakon za izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača–Koper podeljuje koncesijo družbi 2TDK in na ta način razbremenjuje davkoplačevalce, ki bi sicer morali drugi tir plačati v celoti. Tako pa zakon predvideva, da ga bodo plačali zlasti tisti, ki bodo imeli od njega največ koristi – to so uporabniki infrastrukture, in sicer prek povečane uporabnine za obstoječi in drugi tir, pribitka k cestnini za tovornjake in takse na pretovor v koprskem pristanišču.
   

Omogoča pridobitev več evropskega denarja.

Nekateri instrumenti v okviru finančnih shem Evropske unije so zasnovani tako, da stimulirajo investicije, pri katerih sodelujejo investitorji, ki so subjekti zasebnega prava (podjetja). To pomeni, da imamo z družbo 2TDK več možnosti pri pridobivanju evropskega denarja in poroštva za kredite pri Evropski investicijski banki.

 

Ohranja nadzor države nad drugim tirom.

Zakon določa varovalke, ki zagotavljajo maksimalen nadzor nad drugim tirom, in sicer nad družbo 2TDK, izvajanjem projekta, gospodarjenjem s sredstvi za gradnjo ter gospodarjenjem s prihodki družbe v času, ko bo drugi tir zgrajen. Zakon tudi določa, da lahko poslovni delež v 2TDK z vložitvijo finančnega vložka pridobi še druga država članica EU (zasebni subjekti ga ne morejo), vendar tako, da skupni poslovni delež drugih družbenikov ne dosega deleža države. Tako zakon ohranja prevladujoč (večinski) vpliv Slovenije pri upravljanju podjetja v času gradnje in obratovanja drugega tira.
  

Ohranja železnico v lasti države.

2TDK bo po koncu 45-letnega koncesijskega obdobja infrastrukturo predal v lastništvo državi, in sicer neodplačno ter v takem stanju, ki omogoča nemoteno obratovanje. Ob tem zakon določa, da bodo z drugim tirom ves čas upravljale Slovenske železnice, ki upravljajo tudi vso drugo javno železniško infrastrukturo.
    

Zagotavlja nadzor nad projektom.

Zakon omogoča, da bo nadzor nad projektom med drugimi izvajalo tudi Računsko sodišče, ki sicer ne izvaja nadzora nad gospodarskimi družbami, ki ne upravljajo neposredno s proračunskimi sredstvi. Predvideva še posebno nadzorno telo – projektno-finančni svet, ki bo izvajal strokovni nadzor nad izvedbo projekta in v katerem bodo tudi predstavniki civilne družbe.