Domov

Državna volilna komisija je za 13. maja razpisala referendum za glasovanje o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača – Koper

Na referendumu 24. septembra 2017 so volivci s 53% glasov ZA potrdili zakon, ki določa način in pogoje izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira. Kljub jasno izraženi podpori, ki jo je bil zakon deležen na referendumu, nadaljnji zapleti preprečujejo njegovo uveljavitev in posledično izvedbo projekta drugi tir.

Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača – Koper je bil pripravljen z namenom razbremeniti proračun in slovenske davkoplačevalce. Način izvedbe projekta, kot jo omogoča zakon, se zgleduje po uveljavljenih praksah evropskih držav pri izvedbi velikih infrastrukturnih projektov, kot je npr. izgradnja predora Brenner med Avstrijo in Italijo (https://www.bbt-se.com/)  ali izgradnja  predora med Dansko in Nemčijo (https://www.youtube.com/watch?v=_XUiMncXp7A; https://femern.com/en/Tunnel/Finance/The-EU-and-user-financing).

Ena od bistvenih značilnosti zakona je, da njegova uveljavitev omogoča, da se stroški gradnje prenesejo na uporabnike infrastrukture – prevoznike in logistične operaterje v pristanišču, težka tovorna vozila na avtocestah in na prevoznike na železnici (predvsem tuji železniški operaterji in tuji prevozniki). Na ta način je zagotovljena enakomerna, predvsem pa pravična porazdelitev finančnih bremen izvedbe projekta. Projekt bi se lahko gradil tudi brez posebnega zakona, vendar bi se v tem primeru projekt skoraj v celoti financirali iz proračuna ter v manjši meri z  evropskimi sredstvi. To bi imelo za Slovenijo velike javno finančne posledice, ker bi se zmanjšala sredstva za druge proračunske namene.

Druga pomembna značilnost zakona je, da določa vrsto različnih mehanizmov nadzora. Poleg zavezanosti družbe k uporabi zakona o javnem naročanju, določa tudi, da je za izvajanje nadzora nad pravilnostjo in smotrnostjo poslovanja družbe pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije in uvaja dodatni finančno-projektni nadzor civilne družbe. Hkrati določa vrste nadzora, ki jih nad izvedbo zakona in projekta izvaja pristojno ministrstvo, med drugim tudi nadzor ministrstva nad izvajanjem javnih naročil družbe.

Zaradi različnih virov financiranja, vključno z nepovratnimi evropskimi sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope in Kohezijskega sklada, bo upravičenost stroškov na projektu dodatno nadzorovana s strani različnih nacionalnih in evropskih institucij, ki bdijo nad zakonito porabo odobrenih sofinancerskih sredstev, kot so Urad za nadzor proračuna, Evropska Investicijska banka, Evropsko Računsko sodišče in Evropska komisija.