EN

Domov

»Tudi arheološko negativen podatek je za arheološko stroko lahko izjemo pomemben podatek«

Dr. Tomaž Fabec je arheolog in vodja dela terenskih raziskav na progi drugega tira. Ukvarja se predvsem s preventivno arheologijo ter z arheologijo kraških krajin. Zaposlen je na Centru za preventivno arheologijo, kjer pretežno vodi raziskave na območju Primorske. Z njim smo se pogovarjali o arheoloških izkopavanjih in najdbah, njihovem pomenu, t. i. monitoringu.

V Zakonu o kulturni dediščini je zapisano, da se ob načrtovanju vseh večjih posegov v prostor izvajajo t. i. predhodne arheološke raziskave. Na podlagi česa ste na trasi drugega tira, ki poteka od Divače do Kopra določili izkopavanja na sedmih lokacijah, petih v Dekanih in dveh na Ospu?
Z Malteško konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999 in implementirala v nov zakon o kulturni dediščini, se ob načrtovanju vseh večjih posegov v prostor izvajajo t. i. predhodne arheološke raziskave. Tako so se prve arheološke raziskave na območju državnega prostorskega načrta za gradnjo drugega tira pričele v letu 2009 in 2010. Tedaj so bile izvedene kabinetne raziskave pregleda vse dosedanje strokovne literature in arhivskih virov. Terenske raziskave pa so bile izvedene na območju celotne trase in pripadajočih dostopnih cest. S terenskimi pregledi so bili na lokacijah Vale, Purgerce–Buševca, Špina 1, Špina 2 ter Pod Tivnikom odkrite predvsem rimskodobne ostaline. V posameznih vrtačah so bili odkriti tudi odlomki prazgodovinskega posodja. Rezultati raziskav so bili vključeni v pripravo okoljskega poročila v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta. Na podlagi pridobljenih rezultatov, ki so bili dopolnjeni še z rezultati izkopov testnih jarkov, pa so konservatorji Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije določili območja, ki jih je bilo potrebno raziskati še z arheološkimi izkopavanji. Na tem mestu bi  izpostavil, da so rezultati predhodnih raziskav vrtač na divaškem krasu, ki so bile izvedene v prvi fazi raziskav, objavljeni v zbirki Monografije CPA in so dostopni na spletni strani ZVKDS.  

Arheološka izkopavanja na trasi drugega tira so se prevesila v drugo polovico, premaknili ste se na Osp, zaključujete izkopavanja v Dekanih? Boste zaključili do septembra, kot je predvideno po časovnici?
Trenutno izkopavanja potekajo v skladu s terminskim planom. Zato pričakujemo, da bomo vsa dela uspešno zaključili po predvideni časovnici.

Koliko arheologov povprečno opravlja vsak dela na terenu trase bodoče železnice?
Na terenu imamo tri arheološke ekipe, ena izkopava v Dekanih, druga na Ospu, tretja pa izvaja monitoring na gradbiščih za dostopne poti.

Kako pomembne so arheološke najdbe na tem področju? Kaj nam »govorijo«?
Kot najbolj vznemirljivi se nam doslej kažejo ostanki rimskodobne agrarne izrabe prostora. Zdi se namreč, da bo na njihovi podlagi možno prepoznati mrežo rimskodobne parcelacije tega dela doline Rižane. Vse bolj se jasni slika, na kateri so rimskodobne strukture, ki smo jih odkrili na različnih lokacijah, kjer potekajo arheološka izkopavanja, in ki jih skoraj v celoti lahko razumemo kot ostanek drenažnega sistema tega dela rimskega podeželja, medsebojno povezane v enotni sistem. Morda nam bo v njem uspelo prepoznati osnovne poteze rimskodobne centuriacije, torej rimske zemljiške razdelitve na pravilna pravokotna polja, ki so jo Rimljani izvedli že ob sami kolonizaciji nekega prostora. Poleg mej teritorija kolonije, ki jo raziskujemo, kolonijo Tergeste, današnji Trst, so takrat zamejili tudi polja in postavili legalni okvir za delitev zemlje kolonistom, ter pripravili prostor za infrastrukturo v obliki cest, mostov, kanalov … V to urejeno krajino so postavili vile in kmetije. Kasnejše spremembe so ta pravilen vzorec lahko zakrile in ga zabrisale, vendar se v našem primeru vse bolj kaže, da so njegovi sicer skromni sledovi še vedno skriti pod novoveškimi in modernimi polji, terasami, zidovi, cestami, jarki, itd.

Najpomembnejša najdba pri gradnji dostopnih cest je sulična ost, stara 3000 let, ki pa sploh ni bila zakopana pod plastjo zemlje?
Trenutno je ta, neverjetno dobro ohranjena sulična ost, res eno večjih presenečenj. Presenetljiva je njena izjemna ohranjenost, saj skorajda nima patine, kar je za tako star predmet izjemno. Za samo razumevanje prostora in njegovega razvoja skozi čas pa to odkritje ne prinaša novih podatkov. Glede na to, da smo s t. i. arheološkim monitoringom ob gradnji dostopnih cest šele dobro pričeli, so kakšna večja odkritja sicer še možna. Gradnja dostopnih cest namreč poteka na območju, kjer se stikata kraški in flišni svet. Če je na krasu zaznavanje prisotnosti arheoloških ostalin možno že s pomočjo lidarskih snemanj, saj te zaradi tankega sloja površinskih tal navadno ne ležijo globoko pod površjem, pa je na flišnem območju prepoznavanje ostalin s predhodnimi metodami veliko težje. Zato ne bomo presenečeni, če bomo z izkopi za gradnjo dostopnih poti odkrili še kakšno, danes še neznano arheološko najdišče.

Kaj ste še odkrili od decembra, ko ste začeli z deli?
Med izkopavanji smo odkrili predvsem novoveške ostaline, ostanke poljskih poti, drenažnih jarkov, parcelnih zidov, vinogradov … V 17. in 18. stoletju se je zaradi hitre rasti Kopra in še posebno Trsta močno povečala potreba po vsakovrstnih dobrinah, predvsem kmečkih pridelkih. Zato se je prebivalstvo v zaledju mest z vso silo odzvalo na to potrebo. V dolini Rižane so takrat pobočja terasirali, uredili so nove poti, vinograde, oljčne nasade, odvodne kanale. Sledovi, ki smo jih odkrili, kažejo, da je to prilagajanje novim potrebam potekalo sistematično in premišljeno. Nič ni bilo prepuščeno naključju.

Ste zadovoljni s tem, kar ste našli?
Ja, smo. Pri raziskovanju krajine navadno ne pričakujemo odkritij posebnih drobnih predmetov, zato so tudi deli amfor, odlomki velikih posod za shranjevanje živil, t.i. dolijev, kosi opek z žigom proizvajalca in celo nakit, ki smo jih odkrili v zapolnitvah rimskodobnih drenažnih jarkov, za celotno ekipo dobra spodbuda in v veselje.

Koliko arheološka izkopavanja lahko vplivajo na gradbena dela?-
Arheološka izkopavanja, če bo vse potekalo brez večjih presenečenj, ne bodo vplivala na sam potek gradbenih del. Izkopavanja bodo zato najbrž zaključena pred pričetkom glavnih gradbenih del. Lahko da bodo morebiti potrebna usklajevanja gradbenih in arheoloških del zaradi novih odkritij arheoloških ostalin pri izvajanju t. i. arheološkega monitoringa pri gradnji dostopnih cest. Tu spremljamo vse izkope in dokumentiramo karakteristične preseke. V primeru kakšnega večjega odkritja danes še nepoznane arheološke dediščine, bi – seveda tudi po odločitvah in navodilih odgovornega konservatorja – morali na tem mestu gradbena dela za čas izvajanja arheoloških raziskav začasno ustaviti.

Kako koordinirate delo z izvajalci gradnje dostopnih cest do proge, ki se je začela konec marca ?
Usklajevanje med izvajalci gradbenih del in nami, ki izvajamo arheološki monitoring, poteka zelo dobro. Delo poteka tekoče in brez težav, saj se tako izvajalci kot tudi mi zavedamo, da je sodelovanje edina pot za dosego končnega cilja.

Pričakujete, se lahko zgodi velika najdba, ki bi posegla v projekt drugi tir?Izkopavanja bomo predvidoma zaključili v septembru, nakar nadaljujemo s t. i. arheološkim monitoringom ob gradnji dostopnih cest, ki bo potekal še v prihodnjih letih. Tu se v celoti prilagajamo dinamiki gradnje dostopnih cest. Vedno pa se lahko zgodi kakšna velika najdba.

Torej, ko zaključite z izkopavanji, boste nadaljevali z monitoringom. Kaj to dejansko pomeni?
Arheološki monitoring oz. arheološko dokumentiranje ob gradnji predstavlja arheološko metodo, ko spremljamo sam fizični izkop za predviden poseg, pri drugem tiru so to dostopne ceste. Pri tem beležimo vse morebitne arheološke ostaline in sledove preteklega človekovega poseganja v prostor, dokumentiramo pa tudi karakteristične preseke skozi talne profile in s tem poskušamo razumeti tudi naravne dinamike, ki so oblikovale določen prostor. To je metoda, s katero lahko pridobivamo arheološke in druge podatke, ki nam pomagajo pri razumevanju dogajanja v širšem prostoru. Tako kot pri vseh ostalih metodah, predvsem pa za to metodo, velja: tudi arheološko negativen podatek je za arheološko stroko lahko izjemo pomemben podatek.

Arheološko negativen podatek?
To je ko na določenem območju sledov preteklih človekovih aktivnosti  ne zaznamo, je pa arheološko negativen podatek npr. lahko pomemben že zato, ker usmerja naš pogled v preteklost in nam pomaga razumeti težišča in amplitude človekove poselitve danega prostora.

Kaj se bo zgodilo z najdbami, bodo najpomembnejše razstavljene, kje jih bo možno videti?
Najdbe, ki bodo z raziskavami odkrite, bodo po končni obdelavi predane v trajno hrambo krajevno pristojnemu muzeju, v tem primeru Pokrajinskemu muzeju v Kopru. Rezultate izvedenih raziskav bomo predstavili širši zainteresirani javnosti v končnem poročilu. Ali bomo rezultate raziskav lahko strnili tudi v obliki razstave, pa bomo še videli v nadaljevanju, kar je odvisno predvsem od morebitnih novih najdb.