EN

Domov

Intervju z Dušanom Zorkom v Primorskih novicah

"Na trasi drugega tira bo mravljišče," je naslov intervjuja z Dušanom Zorkom, generalnim direktorjem 2TDK, ki je danes objavljen v Primorskih novicah. Avtorica intervjuja je Katja Gleščič, objavljamo ga v celoti:

“Katastrofa.” Tako je Dušan Zorko, generalni direktor projektnega podjetja 2TDK, označil zadnjo odločitev Državne revizijske komisije glede razpisa za most čez dolino Glinščice na trasi drugega tira. “Državna revizijska komisija je legalizirala ravnanje, ko nekdo, ki nima ustrezne reference ali se ni dovolj resno pripravil na razpis, lahko vztraja, da ga mora naročnik pozvati, da zamenja podizvajalca, če se izkaže, da ne ustreza,” je ogorčen Dušan Zorko. Ekipo podjetja, kjer je zdaj 25 zaposlenih, do prihodnjega leta jih bo še deset več, je odločitev osupnila, a bodo napotila državnega revizorja upoštevali in podjetje Markomark Nival, pozvali, da zamenja podizvajalca. 2TDK pa bo potem znova odločala, ali je popravljena ponudba dopustna. To je le ena od mnogih ovir na dolgi poti do drugega tira, tako da Zorko, nekdanji direktor Pivovarne Laško in Pivovarne Union, na vprašanje, ali je bilo laže prodati Mercator ali graditi drugi tir, brez odlašanja izbere Mercator. “Takrat je bilo veliko nasprotovanja in oviranja, a zdaj ga občutim veliko več.”

Smo tik pred izbiro glavnih izvajalcev. Ali lahko kaj ali kdo še zaustavi projekt drugi tir?
Taka možnost vedno obstaja. Že odstop vlade, denimo, prinaša nekaj nejasnosti. A naj za vse skeptike znova poudarim: drugi tir bodo na koncu poplačali uporabniki te proge in ne davkoplačevalci! Res je, na začetku bo država dala poroštvo. A s pribitki na cestnine za tovornjakarje, takso na pretovor in uporabnino železniške prevoznike se denar že zbira in po koncesijski pogodbi bo v 45 letih povrnjen. Prejšnji teden imeli sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke; njihova študija konkurenčnosti severnojadranskih pristanišč kaže, da bo glede na napovedi o rasti števila prebivalstva in blagovnih tokov več kot dovolj dela in tovora za vsa pristanišča in si ne bodo jemala tovora med seboj.

Ga lahko ustavi morebitna desna vlada pod vodstvom Janeza Janše? V drugi Janševi vladi so govorili o “preprojektiranju projekta”.
Ne verjamem. Z drugim tirom so se do sedaj ukvarjale vlade različnih političnih barv. Slovenija potrebuje razvojni moment in drugi tir ga predstavlja.

Na 20 let podlage lahko zdaj k zapletom prištejemo še težko razumljivo odločitev državne revizijske komisije glede razpisa za premostitev doline Glinščico. Po napotilu državne revizijske komisije boste pozvali Markomark Nival k zamenjavi podizvajalca z verodostojno referenco.
Na 2TDK komisiji zamerimo, da je za takšno odločitev potrebovala šest mesecev. To je procesna odločitev, o kateri bi lahko odločili v 14 dneh. Oni pa so se procesno odmaknili, šli v preverjanje reference, najeli strokovnjaka gradbene stroke, ki sta potrdila predvidevanja 2TDK, da zid, ki ga je Markomark Nival dal kot referenco, ni dovolj visok. Še več, govorila sta celo o verjetnosti, da so tisti zid gradili mimo standardov gradbene stroke. In ko je ta referenca padla, so se vrgli v procesno odločanje in zadevo vrnili na začetek. Zaradi tega smo izgubili pol leta.

In so zaradi tega ogrožena evropska sredstva, ki jih je treba počrpati do konca prihodnjega leta.
Ne bodo. Ampak verjetnost je pa večja.

Kaj bo sledilo, če ponudba Markomark Nivala niti po zamenjavi podizvajalca ne bo dopustna? Ga boste morali morali znova pozvati? Kolikokrat lahko menja podizvajalca? V zakonu tega ne piše.
To je pomembno vprašanje - za državno revizijsko komisijo. Mi tega ne vemo. Morala biti neka razumna presoja.

A vendarle, se ne čutite odgovorni, da na 2TDK skupaj z najetimi strokovnjaki spregledate 81. člen zakon o javnem naročanju, ki ga je pri odločitvi uporabila državna revizijska komisija?
Poznamo 81. člen zakona, poznamo celoten zakon in ga obravnavamo celovito. Tudi Rajko Pirnat, predstojnik katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti, je potrdil, da je revizijska komisija sprejela razlago 81. člena za zakona, ki nikakor ni pravilna. Mi smo sledili zakonu, praksi dosedanjih odločb Dkom in praksi evropskega sodišča ter zavrnili Markomark z neustrezno referenco.

A zdaj temu ponudniku, povezanem s tako sporno referenco, da ste zaradi nje vložili prijavo na NPU zaradi suma goljufije pri razpisu, zdaj po navodilu Dkom dajete novo priložnost?
Da, to je možno samo v Sloveniji. Bi vi z vašim denarjem gradbincu, ki vam doma ni zagotovil kakovosti, ki ste jo zahtevali, dali še eno priložnost? Mi, ki smo odgovorni za denar davkoplačevalcev, z načinom, kako je Dkom zdaj postavil prakso, nimamo vzvodov, kako to kontrolirati.

No, zakaj ste kljub vsem tem kritikam ubogali državno revizijsko komisijo in njena priporočila? Zakaj niste šli v ponovni razpis?
Če tega ne bi naredili, bi se lahko Markomark Nival pritožil. Imeli smo pripravljeno tudi alternativo, da bi objavili ponovni razpis, preden bi bil ta pritožbeni proces zaključen. A ne bi šlo, če je en razpis še v teku, ne moreš uvesti novega. Če bi šli v nov razpis, bi si nakopali odškodninske tožbe.

Kaj če policijska preiskava pokaže, da je gradbinec goljufal in je referenca ponarejena?
Ne bi želel špekulirati. 2TDK je avgusta lani zaradi neustrezne reference Markomarka na Dkom prijavil prekršek in na NPU podal prijavo proti neznanemu storilcu. Ta dva postopka še nista končana in ne vemo, kako se bosta zaključila. Predsednik državne revizijske komisije Samo Červek je na televiziji izjavil: 'Če bo 2tdk sledila navodilom sklepa Dkom, bo ponudnik v marcu izbran'. Če Dkom to ve, smo veseli. Markomark je bil navsezadnje naša prva izbira in smo lahko samo veseli, da bo spet izbran in bo za 8,5 milijona evro premostil Glinščico.

Kako bo ta odločitev, da se že pri pridobivanju posla lahko menja neustrezne podizvajalce, vplivala na odločanje v razpisnih postopkih za glavna dela?
V tem trenutku, priznam, ne poznam odgovora. Mi se bomo potrudili, a taka praksa lahko procese javnega naročanja zavlačuje v nedogled. Upam, da bo tudi takrat državna revizijska komisija odločno posegel in branila interese pravne države. Bojim pa se, ker praksa, ki jo je zdaj uvedla, omogoča ponudnikom več manipulacij kot do sedaj, širi sivo območje zakonodaje. Sicer pa smo na 2TDK dveh razpisih za glavna dela dobili skupaj 29 prijav, trenutno jih pregledujemo in pozivamo prijavitelje za morebitne dodatne podatke. Prijavitelje, ki bodo v prvem razpisu izpolnili pogoje, bomo v drugi fazi povabili k oddaji ponudb in takrat bo znana tudi cena drugega tira.

Je mogoče graditi glavno progo na koprski strani, če bo zamuda pri gradnji mostu čez Glinščico?
Naš načrt je, da pridemo do izbora dveh glavnih izvajalcev v septembru ali oktobru ter ju uvedemo v delo. V tistem času naj bi bil dostop do gradbišča Glinščice urejen. Premostitev Glinščice pa naj bi dokončali do novembra prihodnje leto - seveda če res pridemo v štirih mesecih do pogodbe. Sicer bo izvedba Glinščice vprašljiva. Glinščica je pomembna, ker se bosta od tam na obeh straneh gradila dva predora glavne trase, je pa zelo ozko območje. Če bo vse normalno in se ne bodo ponovili zapleti kot pri predoru Karavanke, bomo do 2025 drugi tir končali.

V Dalmaciji, kjer kitajski BRC gradi most na Pelješac, imajo bližnji sobodajalci do 2021 polno zasedene apartmaje za približno 100 kitajskih inženirjev in lepe zaslužke. Se naj torej lastniki apartmajev in sobodajalci med Divačo in Koprom počasi pripravijo na prihod tujih delovodij in posel?
Razpisa za ugotavljanje usposobljenosti izbranih ponudnikov omogočata optimalno kombinacijo domačih in tujih družb. Domača podjetja pač s tako velikimi predori nimajo izkušenj. Veliki gradbinci so propadli, zdaj imamo spet uspešna podjetja, ki se vzpenjajo, a referenc za gradnjo 37 kilometrov predorov še nimajo. Preverjali smo, v zadnjih letih so naši gradbinci gradili vsega skupaj 600 metrov predorov. Ne vem, kdo bo posel dobil, Kitajci, Turki, Italijani, Avstrijci … in domači; kdorkoli bo to, se bo gibal po tem prostoru in bo delal težave prebivalcev v času gradnje. A bodo tudi plusi, potrebovali bodo sobe, hrano …

Torej je čas za akcijo lokalnih sobodajalcev ...
Treba se bo organizirati, da. Če pridemo konec leta do uvedbe gradbincev v delo, bo tu mravljišče. Gradbinec mora organizirati gradbišče, predvideti število delavcev, njihovo namestitev, kje bodo kontejnerji, sanitarije … Težko si je predstavljati, kako velika organizacija bo to. Naenkrat bomo sočasno gradili ogromno predorov. Če vzamemo samo prva dva predora T1 in T2 z dvema servisnima cevema na divaški strani, bomo imeli osem napadnih mest gradnje sočasno, enako na koprski strani. To bo moteče za ljudi, vemo. Že zdaj, ko gradimo dostopne ceste, sodelujemo z občinami in krajevnimi skupnostmi, da so ljudje informirani. Gradimo tir, ki ne bo samo za Ljubljano, ampak tudi za lokalno okolje, za Luko Koper, za nova delovna mesta, za razvoj … A to med gradnjo zahteva nekaj potrpljenja.

Domača zbornica gradbincev na GZS je takoj po odpiranju prijav za drugi tir opozorila, da so ogrožena delovna mesta in plače slovenskih delavcev, ker na gradbišča prihaja po njihovem nelojalna konkurenca iz tretjih držav. Ste jim odgovorili?
Gradimo kilometre predorov, kar zahteva reference, ki jih domači gradbinci nimajo. A razpisi omogočajo vstop tudi lokalni gradbeni operativi in s tem pridobivanje referenc. Če bi vse lokalne gradbince združili v enega, nimajo tolikšnega letnega prometa, da bi dobili bančne garancije, nenazadnje imajo tudi določene svoje zmogljivosti že zasedene na drugih poslih. Letos in prihodnje leto se bo naša gradbena operativa celo pregrela, naenkrat bo še preveč dela za vse, boste videli: Karavanke, drugi tir, tretja razvojna os, obnova proge Ljubljana-Jesenice …

Ste to javno sporočilo GZS ocenili kot pritisk na 2TDK?
Prej kot pritisk na okolje kot na nas. Če bi domača gradbena operativa drugi tir lahko zgradila, bi jo zagotovo enakovredno obravnavali, a ocenjujem, da tega projekta ne more odgovorno prevzeti. Naše glavno vodilo je, da se nam ne zgodijo 'Stožice', ko je glavni izvajalec propadel. To je preveč pomemben projekt, evropski projekt, da bi tvegali tak madež.

Zakaj sploh dva razpisa za gradnjo proge, flišnati in apenčasti, in dva izvajalca?
Prvič, ker je teren različen: delovanje v kraških tleh ima povsem drugačne karakteristike kot v flišnatih. Drugič, ker nismo želeli biti odvisni od enega izvajalca. To odločitev smo uskladili tudi z Evropsko investicijsko banko in preverjali prakse po svetu. Bomo pa dela oddali sočasno.

Kdaj bo prva lopata v glavnem razpisu?
V zadnjem kvartalu tega leta, računamo, če bo seveda letos jeseni pravnomočno izbran ponudnik, ki ga uvedemo v delo. Projekt bo končan konec leta 2025.

Kako se boste izognili aneksom, ki bi podražili naložbo?
Aneks je sestavni del življenja, a le če je upravičen. Sprejeli smo pravilnik, kako zaznati potrebe po dodatnih delih. Če je dodatno delo upravičeno, bomo aneks upoštevali. Če bo pa kakšna druga 'lumparija', naj se tako izrazim, ga bomo zavrnili.

2TDK se ukvarja z gradnjo enotirne proge in razširjenimi servisnimi cevmi, ki bodo nastavek za bodočo dvotirno progo. Kako pa poteka postopek za dvotirno progo?
O tem so v javnosti še vedno nejasnosti. 2TDK deluje po zakonu o drugem tiru: enotirna proga in gradnja servisnih cevi v polnem predorskem profilu, kar pomeni, da mi poleg enega tira zgradimo še 60 odstotkov dvotirnosti. Ministrstvo je začelo celoten postopek umeščanja dodatnega tira v prostor, mislim, da bo tudi reševanje okoljskih vprašanj pri tem kmalu rešeno. Menim, da bi vse to moralo biti narejeno že prej, tako da bi se oba tira gradila sočasno. Zakaj ni bilo, ne vem. Zdaj je tako: ko se bo 'naša proga' zaključevala, se bo dodaten tir začel graditi.

Predstavljamo si, da bo tudi dodaten, levi tir, gradil 2TDK.
Po svetu se uveljavlja praksa gradnje podobnih projektov s projektnim podjetjem. Tako ima projekt eno bilanco, v kateri so vsi stroški in se ga tako laže nadzira. Če hočeš to zamegliti, lahko narediš tudi drugače. Prepričan sem, da 2TDK lahko izpelje tudi drugi del projekta drugi tir. To je odvisno od odločitve vlade. Vse je mogoče, nastopi druga vlada, sprejme nov zakon, prenese celoten 2TDK kam drugam …

Je izvedljivo graditi levi tir, medtem ko desni tir obratuje?
Da, zahteva pa večjo previdnost. Problem bi lahko predstavljalo vrtanje vzporednih predorov, a pri nas bodo najdaljši predori že pripravljeni na dvotirnost.

Sta po vašem potrebna čezmejna presoja vplivov na okolje za umeščanje levega tira in vključevanje Italije?
Težko presojam, kako se bo opredelilo ministrstvo. Glede na to, da bo levi tir 25 metrov stran od desnega v smeri Slovenije, mislim, da to ne bi bilo potrebno. A v vsakem primeru: kjer je volja, je tudi pot, tudi v odnosu z Italijo. Trst s to progo ne bo ničesar izgubil. Če kdo trdi, da mora sosednjo državo prepričevati proti drugemu tiru, ne govori resnice. Kot sem povedal, tudi študija Evropske investicijske banke potrjuje, da bo za vsa severnojadranska pristanišča dovolj tovora in dela. Celo bolj verjetno je, da bo v prihodnje prišlo do večjega povezovanja in sodelovanja med njimi; Evropa se povezuje, ne izključuje.

Neredko slišimo tudi o nasprotnikih drugega tira v tujini, v Italiji, Avstriji in tudi v severni Evropi …
Podjetja iščejo najboljše, najcenejše logistične poti. Če bo Luka Koper učinkovita, jo bodo koristila. Če bo delala slabo, imamo lahko še tako modern tir, pa ga stranke ne bodo uporabljale. Naša naloga pa je, da Luki Koper omogočimo, da lahko vstopi na konkurenčen trg v Evropi. Sedanja enotirna proga, ki tolikšne količine tovora pelje čisto blizu dvorišč ljudi, je unikat v Evropi.

Drugi tir geostrateški projekt Slovenije …
In Evrope.

Se torej s tem projektom ukvarja tudi Sova; ste morda dobili kakšna posebna navodila o komuniciranju kot v primeru arbitraže?
Ne. O Sovi pa vseeno lahko povem: ko sem nedavno v Točki preloma na TV Slovenija slišal izjavo Otmarja Zorna (da iz tujine plačujejo ljudi v Sloveniji, ki delajo vse, da se drugi tir čimbolj odmika, op.a.), sem ji pripisal tolikšno težo, da bi, menim, morale pristojne inštitucije odreagirati. Take stvari je treba preveriti. Če pa me boste zdaj vprašali še o izjavah Vilija Kovačiča v parlamentu, da bo vplival na Italijo, da bo preprečila drugi drugi tir, to jemljem bolj kot čustveni izbruh. Tisti, ki pisarijo na EIB, mislijo, da samo njih poslušajo. A tudi mi o vsem tem poročamo Evropski investicijski banki. Govoriti, da projekt nima soglasij, da nima ekonomike, da je vsaka lokomotiva Jožeta Duhovnika boljša od drugega tira ..., vse to škodi projektu. Da se po 15 letih nekateri še ukvarjajo s trditvami, da trasa ni primerna, mi pa smo na polovici Primorske že zgradili dostopne ceste do bodoče trase, to ni skrb za projekt, ampak je neodgovorno obnašanje.

Imate tudi zaradi tega težave na Evropski investicijski banki?
Ne več. Smo pa jih imeli. Konec lanskega januarja so nam predstavniki evropske komisije že dejali, da kredita ne bo, ker so profili predorov preširoki in je to predrago. Zmanjšali smo jih za 40 centimetrov na standarde, ki jih Evropa financira, in zmanjšali stroške. Z argumenti smo dokazali, da progo nujno potrebujemo, ter vse, kar je EU Sloveniji več let predpisovala, izpolnili v nekaj mesecih: sklenili koncesijsko pogodbo, dogovor s Slovenskimi železnicami o upravljanju, strategijo nabave in državo poroštvo. Naredili smo ogromen skok naprej v kratkem času in od takrat z EIB nimamo več težav. x