EN

Domov

Krasoslovna spremljava gradnje drugega tira med Divačo in Črnim Kalom

Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica voda, s katerimi se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Slovenija je dežela klasičnega krasa in po njem se imenuje ta svojevrstna pokrajina na karbonatnih kamninah v številnih jezikih sveta. Je zibelka krasoslovja. »Občutljiva kraška pokrajina zahteva od nas, da jo dobro razumemo in se trudimo za njeno ohranjanje. Je pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Z ekološkega stališča pa je eden najbolj ranljivih naravnih sistemov v Sloveniji,« je prepričan prof. dr. Martin Knez, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov - krasoslovcev, ki med drugim tudi vrši krasoslovni nadzor na kraškem delu proge drugega tira med Divačo in Črnim Kalom.

Že od začetka gradnje dostopnih cest do trase drugega tira krasoslovci ZRS SAZU sodelujejo z 2TDK in izvajalcem gradnje. Na trasi med Divačo in Črnim Kalom kot tudi na stikih med različnimi kamninskimi segmenti se pričakuje, da bodo odkriti različni kraški pojavi. Predvideva se, da bo teh približno 10 večjih in 100 manjših, skušalo se jih bo ohraniti čim več. Ob odkritju kraških votlin bodo skladno z načrtom po potrebi izvedene podrobnejše krasoslovno-speleološke, sedimentološke, biodiverzitetne, mikrobiološke in paleomagnetne raziskave.

Večji del trase drugega tira poteka po vzhodnem robu matičnega Krasa, kjer so zahtevne hidrogeološke razmere, pestra geološka sestava krednih in paleogenskih karbonatov ter flišnih klastitov. Na stiku med karbonati in flišem pa površinski vodotoki ustvarjajo značilni in obsežni kontaktni kras. Danes vse kraške reke poniknejo na mestu, kjer pritečejo iz fliša na apnenčasto podlago. Podzemeljska voda večinoma odteka proti izvirom Timave v Italiji. Največji vodotok je reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah, 65 odstotkov vode pa razpršeno prenika s površja. Kras je z ekološkega stališča eden najbolj ranljivih naravnih sistemov v državi.

»Dosedanje sodelovanje z graditelji je bilo odlično in vzor za načrtovanje in izvedbo različnih posegov v kras in za spoznavanje ter varovanje naše naravne in kulturne dediščine,« meni prof.dr. Martin Knez, znanstveni svetnik na ZRC SAZU, ki sodeluje in vodi projekte načrtovanja in gradnje na krasu ter njegove zaščite. Že petindvajset let je vključen v načrtovanje in krasoslovni nadzor izgradnje avtocest in železnic. Raziskave ob načrtovanju železniške proge med Divačo in Črnim Kalom so objavljene v knjigi »The Beka-Ocizla cave system: karstological railway planning in Slovenia«, založbe Springer.

Pogodba z izbranim izvajalcem ZRC SAZU za krasoslovni nadzor pri gradnji drugega tira je bila sklenjena 4. oktobra 2018 v vrednosti 630.912,00 evrov brez DDV.

Krasoslovci že vrsto let sodelujejo pri načrtovanju in spremljavi gradnje prometnic, ki prečkajo kras. Pri izbiri trase prometnic se upošteva celovitost kraške pokrajine, zato se je potrebno izogibati pomembnejšim površinskim kraškim pojavom in že znanim jamam. Ob gradnji krasoslovci opravljajo krasoslovno spremljavo, saj se z odstranitvijo prsti in rastja s kraškega površja in z večjimi zemeljskimi deli pri kopanju usekov in predorov pogosto razkrijejo površinski, epikraški in podzemeljski kraški pojavi. Naloga krasoslovcev je te pojave proučiti kot del naravne dediščine, svetovati, kako jih ohraniti, in seznanjati izvajalce gradnje z novimi spoznanji, ki te izsledke uporabljajo pri premoščanju gradbenih ovir. Posebna pozornost se posveča vplivu gradnje na kraške vode. Prometnice naj bi bile neprepustne, vode se namreč zbirajo najprej v lovilcih olj in so nato prečiščene spuščene v kras.

Tudi v preteklih desetletjih so krasoslovci odlično sodelovali z načrtovalci in izvajalci gradnje avtocest (DARS, DDC) ter z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Nova spoznanja so pomembna za nadaljnja načrtovanja in gradnjo na krasu. Ob nadzoru gradnje avtocest so pridobili vrsto novih izsledkov o oblikovanju in razvoju kraškega površja, epikrasa in prevotljenosti vodonosnika. Krasoslovcem je bilo omogočeno proučevanje in beleženje vrste zanimivih kraških pojavov, ki se razkrivajo pri gradnji. Hkrati pa se je temeljno krasoslovno znanje sveže prenašalo v načrtovanje življenja v tej občutljivi pokrajini. Zemeljska dela pri gradnji so razkrila prečni prerez površja matičnega Krasa, nizkega in večinoma prekritega Dolenjskega krasa z znamenitimi podtalnimi kamnitimi gozdovi ter svojevrstnega krasa v brečah Vipavske doline. Odprlo se je več kot 350 novih jam, med njimi tudi jame brez stropa. Izsledki proučevanj pri gradbenih posegih prinašajo vrsto novih spoznanj o načinu oblikovanja kraškega površja in podzemlja, o pretakanju vode skozi kraške vodonosnike in o razvoju našega krasa na različnih kamninah ter razmerah. Tako so ugotovili, da je bilo nekaterim, sicer znanim kraškim pojavom, posvečeno premalo pozornosti. Izsledki nadzora gradnje avtocest so objavljeni v dveh knjigah: »Kraški pojavi, razkriti med gradnjo slovenskih avtocest«, založba ZRC SAZU, ter v knjigi »Cave exploration in Slovenia: discovering over 350 new caves during motorway construction on classical karst«. Prav slednja je bila, med 13.000 natisnjenimi knjigami pri založbi Springer letno, več let v zgornji četrtini povpraševanja in zanimanja bralcev.