EN

Domov

2021 - evropsko leto železnic

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu Evropske unije. Evropska komisija predlaga, da se leto 2021 razglasi za evropsko leto železnic. Namen predloga je po poročanju uradnega spletišča Evropske unije ec.europa.eu prispevati k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora na področju prometa, saj je železniški promet okolju prijazen in energetsko učinkovit. Predlog Komisije o razglasitvi leta 2021 za evropsko leto železnic morata zdaj sprejeti Evropski parlament in Svet EU.

Evropsko leto železnic v letu 2021 bi pripomoglo tudi k pospešitvi modernizacije železnic. V družbi 2TDK, ki vodi in je investitor izgradnje drugega tira, trenutno največjega projekta v Sloveniji, podpiramo predlog Evropske komisije. Zavedamo se, tako kot evropske države, ki napovedujejo velika vlaganja v železniško infrastrukturo, kako pomembna sta razvoj in gradnja novih železniških povezav, tako za konkurenčnost gospodarstva kot za implementacijo evropskega zelenega dogovora. Cilj slednjega je do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet, za 90 %. Med predvidenimi ukrepi je tudi preusmeritev znatnega dela tovornega prometa s cest na železnice. Železniški promet je med drugim tudi edini način prevoza, pri katerem so se emisije CO2 od leta 1990 skoraj stalno zmanjševale, hkrati pa se je obseg prometa povečal.

Nemčija namerava v modernizacijo železnic v tem desetletju vložiti rekordnih 86 milijard evrov, več deset milijardna vlaganja načrtujejo in že tudi izvajajo praktično vse sosednje države. Avstrija v tem trenutku gradi nove železnice (predor Semmering, predor Brenner in proga Celovec–Gradec s predorom pod Golico) v skupni vrednosti 15 milijard evrov, novogradnje pa bi lahko predstavljale železniški obvoz mimo Slovenije do severnoitalijanskih pristanišč. Italija, ki zadnja desetletja aktivno posodablja svoje železniško omrežje (tudi navezavo na avstrijske železnice, tako imenovano Pontebanno), skupaj s Francijo gradi novo železniško povezavo med Torinom in Lyonom v vrednosti 25 milijard evrov. Povezave do Italije posodablja tudi Švica z nekaj v zadnjih desetletjih zgrajenimi novimi predori, kot je 10 milijard vredni predor Gotthard, letos bodo po 14 letih gradnje odprli 15-kilometrski 2,4 milijarde evrov vredni predor Ceneri, ki predstavlja nadaljevanje sodobne proge pod prelazom Gotthard.

Tudi vzhodni sosedje so pospešili vlaganja v železnico. Hrvaška tako v tem desetletju načrtuje za 3 milijarde evrov investicij v prenovo in nadgradnjo železniškega omrežja, s katerimi želijo izboljšati predvsem železniške povezave proti Madžarski in tako izboljšati konkurenčnost reškega pristanišča. Cilj sosedov je, da bi se po 400 kilometrih prog čez desetletje vozili s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Tudi Madžarska načrtuje velike investicije, samo v hitro progo proti Srbiji, ki bi se navezala na novogradnje v smeri proti Grčiji, nameravajo vložiti čez 3 milijarde evrov.

Slovenija sledi investicijam v sosednjih državah z obnovami na glavnih železniških povezavah. V zadnjem desetletju smo za investicijsko dejavnost na železnicah namenili več kot 1,5 milijarde evrov. Realizacija 1,2-milijardnega projekta Drugi tir bo pomenila velik zagon modernizacije slovenskega železniškega omrežja, ki z izjemo izgradnje nove proge od Puconcev do madžarske meje pred dvema desetletjema v času samostojnosti ni bilo deležno novogradenj. Hrbtenico slovenskega železniškega omrežja še vedno predstavljajo železnice, zgrajene v času Avstro-Ogrske, ki ne omogočajo visokih hitrosti in tako tudi ne dovoljšne konkurence cestnemu transportu, kar je cilj evropskega podnebnega dogovora.

Slovenija bo z izgradnjo drugega tira, 27-kilometrov dolge proge Divača–Koper, dobila sodoben železniški odsek, ki bo omogočal hitrosti do 160 kilometrov na uro, kar je primerljivo s hitrostmi sodobnih evropskih železnic. Tako bo več kot konkurenčen avtocestnemu transportu, tako potniškemu kot tovornemu.

V izvedbo projekta se vlaga veliko truda. Samo od začetka leta 2019, v dobrem letu dni, ko so bili storjeni zaključni koraki k zapiranju finančne konstrukcije projekta, je ekipa 2TDK v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi uspela zagotoviti več kot pol milijarde dodatnega kapitala za izgradnjo te najmodernejše slovenske železniške povezave. Sredi maja 2019 je po skorajšnji odklonitvi posojilaEvropska investicijska banka (EIB) projektu odobrila do 250 milijonov evrov posojila,  konec maja 2019, po pridobitvi ponudb komercialnih bank za najem 167 milijonov evrov posojila, je tudi Evropska komisija sprostila 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev za projekt iz Instrumenta za povezovanje Evrope. Interes za financiranje projekta v višini do 140 milijonov evrov je ob tem pokazala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), kar kaže, da so projekt omenjene institucije prepoznale kot evropski projekt, ki je dobro voden in zaupanja vreden.

Projekt Drugi tir bo konec letošnjega leta vstopil v svojo najpomembnejšo fazo: gradnjo proge. Tako bomo še bližje končnemu cilju, povezavi Kopra z notranjostjo Slovenije in zalednimi državami z najsodobnejšo železniško povezavo. Nova proga bo dala močan zalet slovenskemu gospodarstvu, Slovenija pa bo s tem pomembno pripomogla k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora na področju prometa. Še več, ob predsedovanju EU bo z učinkovito izvedbo projekta Drugi tir, kot jo je zastavila družba 2TDK, lahko predstavljala dober primer države, ki tako kot večina evropskih držav s projektnim podjetjem pospešeno izvaja zastavljene evropske strateške cilje.