EN

Domov

Odziv 2TDK na intervju v Delu*

V intervjuju s Sandro Damijan, avtor intervjuja je Janez Tomažič, v časniku Delo in na spletni strani Delo.si 5. maja 2020 z naslovom »Socialni damping kot Tour de France. Eni na dopingu, drugi na cedeviti. Vemo, kdo zmaga«, je objavljenih več popolnoma neresničnih in zavajajočih  izjav o projektu Drugi tir in družbi 2TDK, ki zahtevajo naš odziv. Kar nas preseneča je objava intervjuja, ki kaže, da sogovornika (na žalost) slabo poznavata projekt Drugi tir, še posebej pa preseneča, da je intervju objavljen prav v časniku Delo, ki je projekt doslej aktualno in točno spremljal. Ob tem še dodatno bodejo v oči nekateri odgovori, ki sodijo v leto 2018, nikakor pa niso dejstva iz leta 2020.

1. Gospa Damijan pri prvem vprašanju, povezanem s projektom Drugi tir, navaja, da »do konca ni bilo jasno, kakšna bo sploh projektna zasnova (enotirna ali dvotirna proga), koliko bo stal in kakšna bo njegova finančna konstrukcija«.

V 2TDK odgovarjamo, da ima družba kot koncesionar skladno s sprejetim Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 51/18),  izdanim gradbenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem mandat za izvedbo enotirne proge. Za izvedbo projekta bo v tekočih cenah glede na Investicijski program potrebnih 1,194 milijarde evrov, je pa ekipa 2TDK v dobrem letu dni na projektu uspela realizirati 71,6 milijonov prihrankov z možnostjo dodatnih 40 milijonov evrov prihrankov, kar štejemo za velik dosežek. Finančna konstrukcija projekta je dokončno znana že leto dni, projekt je bil z dodelitvijo posojil in nepovratnih sredstev večkrat potrjen tudi s strani več evropskih institucij in bank.

2. Pojasnilo zahteva tudi naslednja navedba Sandre Damijan: »Zapletlo se je že pri izbiri izvajalca za gradnjo mostu Glinščica. Pri tem smo izgubili najmanj pol leta, referenca ponudnika je bila sporna, zaradi česar poteka tudi preiskava zaradi suma goljufije, v projektnem podjetju 2TDK pa niso šli v ponovni razpis zaradi morebitne pritožbe ponudnika.«

Družba je skladno s pravnim redom dolžna spoštovati odločitve pristojnih organov. Dodali bi, da se zoper končno odločitev niso pritožili niti zainteresirani ponudniki, kar kaže na nenavadnost trditve gospe Damijan.

Postopkov državnih organov, ki so v teku, pa ne moremo komentirati.

3. Sandra Damijan nato trdi, da »še nimamo niti strokovno organizirane projektne strukture z vsemi protokoli in odgovornostmi, ni vzpostavljene ekipe, ki bo dobro razdelala oddajo del. Nujno je treba vzpostaviti projektno ekipo, ki se bo poleg kadrov z izkušnjami iz projektnega vodenja dodatno okrepila s strokovnjaki s področja stroškovnega inženiringa in pravne podpore.« Kasneje vsebinsko podobno trditev ponovi v nekoliko spremenjeni obliki, ko pravi: »Ključno je postaviti pravila igre in transparentnost postopkov, kar se lahko zagotovi le z natančnim protokolom vodenja projekta, ki pa mora biti pri tako obsežnem projektu podprt z ustrezno informacijsko podporo.«

V 2TDK odgovarjamo, da imamo vzpostavljeno projektno strukturo z vsemi protokoli in odgovornostmi. Na projektu sta imenovana vodja projekta in njegov namestnik. Prav tako ima izkušnje ekipa 2TDK, saj so zaposleni strokovnjaki z edinstvenimi referencami v Sloveniji na več področjih, na primer strokovnjak, ki je vodil projekt gradnje edine železniške novogradnje v samostojni Sloveniji (proga Puconci–Hodoš–državna meja z Madžarsko, projekt je po zaključku dobil pozitivno mnenje Računskega sodišča RS). Med zaposlenimi so tudi strokovnjak z največ referencami v Sloveniji pri gradnji predorov, magistri znanosti in drugi področni strokovnjaki z izkušnjami pri vodenju ali sodelovanju pri večjih gradbenih in železniških projektih. Nenazadnje tudi podatek o uspešni realizaciji 71,6 milijonov evrov prihrankov na projektu z možnostjo dodatnih 40 milijonov prihrankov govori o kakovosti ekipe 2TDK. Dodajamo, da gospa Damijan ni bila nikoli v stiku z družbo 2TDK, ne pozna zaposlenih in načina dela in ni vpeta v projekt, zato je skrajno nenavadno, da komentira zadeve, s katerimi ni seznanjena.

Glede stroškovnega inženiringa ima družba 2TDK vzpostavljen sistem spremljanja stroškov projekta Baseline Tracker, s čimer dnevno nadziramo porabo sredstev na vsaki posamezni postavki projekta, številni interni akti zagotavljajo sistem notranjih kontrol. Družba 2TDK ima tudi zgrajeno organizacijsko strukturo, med sektorji družbe je tudi pravni sektor.

4. Zatem Sandra Damijan izreče popolno neresnico, ko trdi, da »ni potrjenega investicijskega programa, ki pomeni dovoljenje za namensko porabo finančnih sredstev pri projektu.«

Investicijski program je potrdila Vlada RS kot skupščina družbe 2TDK že 24. 1. 2019, torej pred dobrimi 15 meseci. Pri tem opozarjamo, da je bil vsebinsko enak stavek »Potrjeni investicijski program je namreč dovoljenje za namensko porabo finančnih sredstev pri projektu« uporabljen že v članku v Delu leta iz leta 2018, dostopnem na povezavi: https://www.delo.si/sobotna/kako-se-mora-projekta-drugi-tir-lotiti-naslednja-vlada.html.

5. Sandra Damijan je dejala tudi: »Čim prej je treba oddati dela predhodnih arheoloških raziskav, zamenjati koncept »in house« inženirja za državne projekte, odpraviti neusklajenost popisa del.«

V 2TDK odgovarjamo, da dela arheoloških raziskav ne moremo ponovno oddati, saj so bila ta dela že oddana oktobra 2018, arheološke raziskave pa se izvajajo že več kot leto dni in bodo na dostopnih cestah junija tudi že zaključene. Je pa popolnoma enaka dikcija (»Čim prej je treba oddati dela predhodnih arheoloških raziskav«) uporabljena v že omenjenem članku, objavljenem v Delu leta 2018 (https://www.delo.si/sobotna/kako-se-mora-projekta-drugi-tir-lotiti-naslednja-vlada.html).

Postopek za oddajo mednarodnega razpisa za nadzornega inženirja za glavna gradbena dela je v teku. Popis del je usklajen v PZI.

6. Sandra Damijan dvomi tudi v trenutne aktualne postopke javnega naročanja: »Ne razumem, zakaj so se v 2TDK odločili za prekvalifikacijski postopek in ne za odprti postopek za izbiro izvajalca tako pomembnega projekta. S tem so tudi ignorirali predlog EIB, da se gre v odprti postopek. Ne bom špekulirala, zakaj, zagotovo pa s tem razpisom nismo na dobri poti. Tudi tu bodo zapleti z izbiro izvajalca. Občutek imam, da je za 2TDK edino pomembno loviti roke ne glede na to, da tako pripravljen razpis in praksa, ki smo jo uvedli, omogočata več manipulacij. Izgovarjajo se, češ, ogrozili bomo evropska sredstva, ki jih je treba čim prej počrpati. Naj tu opomnim, da je večja verjetnost, da se ogrozijo evropska sredstva in ne nazadnje vračamo denar s penali zaradi praks, ki smo jih uvedli, in indicev pri samem razpisu, ki kažejo na prihodnje težave.«

V 2TDK odgovarjamo, da lahko naročniki po določilih ZJN-3 vedno izbirajo med odprtim ali omejenim postopkom, pri čemer oba postopka tudi po evropskem pravu štejeta za enako transparentna in ne pomenita izjeme, katere uporabo bi bilo potrebno kakorkoli opravičevati ali utemeljevati. Skladno s prakso Državne revizijske komisije odločitev o izbiri kateregakoli izmed navedenih postopkov ne more biti predmet (uspešnega) revizijskega zahtevka, saj je odločitev o vrsti postopka v okviru prej zapisanega v celoti v domeni naročnika, pri čemer ta prosto oceni, s katerim postopkom bo po njegovi oceni dosežena največja učinkovitost izvedenega naročila. Poleg tega je Evropska komisija, ki je zagotovila nepovratna sredstva, seznanjena z dvostopenjskem postopkom in z njim soglaša.

Dvostopenjski postopek v konkretnem primeru po naročnikovi oceni ni v ničemer slabša izbira, temveč je za naročnika celo boljša izbira, saj se je izkazalo, da je nabor možnih ponudnikov očitno vsaj enak oziroma večji, kot bi bil v klasičnem odprtem postopku, s tem pa je naročnik dosegel zadani cilj ustvariti kar najširši izbor konkurenčnih ponudnikov, ki so hkrati tudi dejansko sposobni izvesti javno naročilo in bodo v drugi fazi oddali konkurenčne ponudbe.

Zavedamo se, da nekaterim ponudnikom širok krog konkurence ne ustreza, saj so ocenili, da na ta način ne bodo mogli učinkovito špekulirati s ponudbeno ceno, zaradi česar želijo na vsak način priti do postopka, s katerim bi konkurenco čim bolj omejili, kar bi takšne manipulacije potencialno omogočilo. Zavezanost naročnika h gospodarni porabi javnega in evropskega denarja z izbiro očitno učinkovitega postopka pa na način, kot ga je izvedel naročnik, ostaja, kar izkazuje tudi primerno število prejetih konkurenčnih prijav v obstoječih postopkih.

EIB ni družbi 2TDK nikoli sugeriral odprtega postopka. Takšna trditev je neresnična. Je pa družba ZDK odločitev o izboru postopkov sprejela na podlagi predhodno pripravljene Strategije javnega naročanja, ki jo je za 2TDK izdelala družba Deloitte svetovanje d.o.o. skupaj s pogodbenim izvajalcem Mott Macdonald BV.

7. Damjanova nadalje navaja: »Ker investicije ne bo mogoče izpeljati brez sofinanciranja EU in mednarodnih kreditov, bodo morala biti vsa dela gradnje oddana po mednarodno veljavnih pogojih pogodb FIDIC.«

V 2TDK odgovarjamo, da dela oddajamo skladno z mednarodno veljavnimi pogoji pogodb FIDIC.

8. Zatem Sandra Damijan navaja: »Če pogledamo konkretno, kdo so nekateri izvajalci, ki so se prijavili za gradnjo drugega tira, smo na dobri poti, da se nam zgodi Teš 6 številka dve. Nekateri izmed potencialnih izvajalcev so na črni listi Svetovne banke, druge preiskujejo Olaf (Evropski urad za boj proti goljufijam), EIB, nacionalni organi pregona. /…/  V razpisni dokumentaciji za drugi tir piše, da je razlog za izključitev gospodarskega subjekta ali osebe, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Kar je popoln nesmisel. Koliko poznate primerov izrečene pravnomočne sodbe, denimo, za podkupovanje, zlorabo položaja, dajanje daril za nezakonito posredovanje, pranje denarja (no, morda bomo kakšnega lažjega dobili zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev)? Zmotno je prepričanje naših, da mednarodne finančne institucije ne bodo stroge pri sankcioniranju že zaradi indicev tovrstnih praks (tu velja 26.4 člen direktive EU glede javnih naročil v povezavi s kolizijo/korupcijo).«

Naročnik je pregled prijav izvedel skladno z veljavno zakonodajo ter razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je pripravljena skladno z ZJN- 3, ki zelo podrobno opredeljuje obvezne izključitvene razloge. Zoper razpisno dokumentacijo nismo prejeli revizijskega zahtevka. Tudi sicer pa naročnik ne more komentirati morebitnih (pred)kazenskih postopkov, ki so v teku – nenazadnje lahko kdorkoli kadarkoli ovadi kogarkoli, veljavno pravo javnih naročil pa sankcionira zgolj morebitne pravnomočno obsojene. Povedano drugače: kot v vseh modernih družbah velja načelo nedolžnosti, dokler posamezen subjekt (pravna ali fizična oseba) ni pravnomočno obsojen, morebitni komentarji o tem, kdo je v kakšnem postopku, pa so z vidika prava javnih naročil v celoti brezpredmetni. Poleg navedenega je naročnik kot skrbni gospodar tudi na Svetovni banki in EIB preveril, če je katero od podjetij, ki tekmujejo na razpisu kot vodilni partner ali partner, na črni listi, in dobil odgovore, da nobeno od podjetij ni na črni listi.

9. Kasneje v intervjuju Sandra Damijan navaja: »Ne morem razumeti, zakaj bi bilo, denimo, nezakonito v razpis uvesti elemente proti socialnemu dampingu, kjer se uzakoni minimalna plača gradbenega delavca, kar morajo izvajalci spoštovati in dosledno plačevati prispevke za svoje delavce. Podjetja iz tretjih držav tako ne bi mogla več graditi konkurenčnosti na podlagi socialnega dampinga. Ko pa imajo zraven še kakšno državno pomoč, so tako rekoč nepremagljiva. V športu bi bilo to videti nekako takole: oni so na dopingu, mi pa pijemo cedevito in tekmujemo proti njim na Tour de France. Vemo, kdo zmaga.«

Družba 2TDK je razpisno dokumentacijo za glavna gradbena dela pripravila skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Pri tem opozarjamo, da so imela vsa gradbena podjetja, torej vsi potencialni kandidati za gradnjo, možnost za vložitev zahtevkov za revizijo razpisne dokumentacije, a tega nihče ni storil, kar kaže na to, da je bila razpisna dokumentacija skladna z veljavno zakonodajo. Kdor se z določbami v zakonodaji ne strinja, pa ima možnost podajanja pobud za spremembo zakonodaje.

10. V zadnjem delu intervjuja Sandra Damijan navede misel: »Čas je za strateški premislek. Smiselno in strateško je tudi ponoviti razpis za drugi tir, tokrat z odprtim postopkom z bistveno bolj učinkovitim in z natančnim protokolom vodenja projekta. Hvaležne nam bodo družba in mednarodne institucije. Potrebna bo tudi določena mera »protekcionizma«, kot ga poznajo v razvitih državah, ki si jih radi postavljamo za vzor, če želimo imeti večje učinke na BDP, polniti proračun in imeti večjo gospodarsko rast.«

V 2TDK opozarjamo, da bi vsakršna ponovitev razpisa pomenila vsaj dodatno zamudo pri projektu, ki se pripravlja že dobri dve desetletji in pri katerem je bilo med drugim ustvarjene vsaj leto dni izgube zaradi dveh referendumov. V primeru ustavitve razpisov za glavna gradbena dela bi projektu in Sloveniji resno grozila tudi izguba do pol milijarde evrov sredstev evropskega financiranja projekta, to je 250 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in do 250 milijonov evrov posojila EIB, tudi verjetno izgubo možnosti financiranja projekta s strani komercialnih bank. Pokrivanje tako nastalega manjka v finančni konstrukciji pa bi lahko tudi za več let zavrlo izvajanje projekta. Vse to bi pomenilo izgubo podpore projektu pri EU institucijah, bistveno pa bi okrepilo logistično panogo sosednjih konkurenčnih držav, ki projektu ves čas nasprotujejo, saj si v primeru ustavitve projekta obetajo ogromne koristi za svoje gospodarstvo.

Glede na veljavno slovensko in evropsko zakonodajo niso v primeru razveljavitve razpisov za glavna gradbena dela izključene niti tožbe tujih ponudnikov, ki bi lahko ob uspehu tožbenih zahtevkov zahtevali stomilijonske zneske odškodnin zaradi izgube poslov zaradi omejevanja konkurence. Skupna škoda z izgubo virov financiranja bi tako lahko tudi presegla vrednost projekta.

Tudi ponovitev razpisa z na primer le evropskimi izvajalci pa ne bi bila zagotovilo, da bi dela izvajali slovenski izvajalci, ki tako kot tuja gradbena operativa zaposlujejo veliko tuje delovne sile, največ iz Bosne in Hercegovine in drugih držav nekdanje Jugoslavije (ti zaposleni pa precejšen del zaslužka pošiljajo družinam v matične države), saj bi bili soočeni z močno konkurenco gradbincev iz vzhodnoevropskih držav.

Na nevarnosti zamika projekta opozarja tudi »Analiza tveganj povezanih z neizgradnjo Drugega tira Koper–Divača in možnih alternativ« avtorjev dr. J. P. Damijana, dr. A. Groznika in dr. B. Zgonca iz novembra 2015. Ti med drugim navajajo, da bi kumulativno ob neizgradnji proge v letih 2026-2055 prišlo do razpada pretovora in prevoza tovora v višini med 210 in 240 mio ton. Finančno ovrednoteno to pomeni, da bi zaradi preusmeritve tovora iz Kopra v tujino (sosednja pristanišča) prišlo do potencialnega kumulativnega izpada dodane vrednosti med 2,7 in 3,4 milijarde EUR.

Zamik bi tako pomenil ogromno škodo za slovensko logistiko in celotno slovensko gospodarstvo, ki bi verjetno presegel koristi vpliva na BDP v primeru, da bi dela izvajali le slovenski izvajalci.

Razdelitev glavnih del na le dva sklopa je utemeljena tudi v Strategiji javnega naročanja družbe 2TDK, ki jo je potrdil tudi nadzorni svet družbe.

Pri tem poudarjamo tudi doslej v slovenski javnosti prvič razkrito dejstvo, da je med kandidati za glavna gradbena dela (v vlogi partnerjev v konzorcijih ali v vlogi podizvajalcev) praktično vsa slovenska gradbena operativa, ki sodeluje pri veliki večini konzorcijev, kar dodatno ovrže trditve, da je potrebno ponoviti razpisa za glavna gradbena dela, da bi pri projektu Drugi tir zagotovili sodelovanje slovenskih gradbenih podjetij. Glede na zahtevnost gradnje drugega tira v Sloveniji ni finančno usposobljenih družb, ki bi lahko samostojno izvedle gradnjo drugega tira, bodo pa slovenska gradbena podjetja v sodelovanju s tujimi gradbenimi družbami lahko pridobila potrebne reference za sodelovanje pri večjih projektih doma in v tujini v prihodnjih desetletjih.

*Objavljamo celotno besedilo popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev, kar je časnik Delo dvakrat zavrnil v objavo.