EN

Domov

Rimska vila na Stajah

Na Stajah na pobočju Tinjanskega hriba so bile junija 2019 ob gradnji dostopne ceste T7 odkrite ostaline rimske podeželske posesti, t. i. vile rustike (lat. villa rustica). Arheološke raziskave, ki so na tej lokaciji potekale dobrih šest mesecev, so zaključene.

Vila rustika na Stajah je stala v zaledju rimske kolonije Tergeste, današnji Trst, ki je bila ustanovljena sredi 1. stoletja pr.n.š., točneje leta 52 pr.n.š., in poleg Akvileje, Ogleja, predstavlja eno izmed središč širjenja rimskega vpliva in trgovine na današnji slovenski prostor. Cesta iz Tergesta je morala potekati tudi tu mimo Staj. Glede na odkrite najdbe, je bila vila na Stajah postavljena v prvih desetletjih 1. stoletja n. š. Zamrla oz. opuščena pa je bila v tretji četrtini 1. stoletja. Opustitev vile arheologi povezujejo z gradnjo glavne ceste iz Tergesta preko današnjih Škofij proti Pulju (lat. Pola), imenovani tudi Via Flavia, ki je bila dograjena v 70 letih 1. stoletja. Očitno je z uporabo nove komunikacije proti Pulju, komunikacija preko Osapske doline in Tinjana v celoti zamrla, posledično pa je bila opuščena tudi vila na Stajah. Prostor je bil nato slabi dve tisočletji namenjen predvsem kmetijski izrabi, na kar kaže tudi toponim Staje.

V Sloveniji je bilo do danes odkritih že okoli dvesto ostalin vil rustik, ki so bile praviloma zasnovane tako, da so bili bivalni prostori za lastnika in njegovo družino jasno ločeni od gospodarskega dela in prostorov za delovno silo (sužnje) in živali. Ob njih so bila tudi poslopja obrtnih obratov (npr. metalurški, opekarski, lončarski …) za lastne potrebe in prodajo ter grobišče. Posest je bila lahko velika tudi do 20 ha, sama površina, ki so jo zajemali samo objekti pa tudi do 1 ha. Lastniki so v posamezni vili lahko bivali le občasno, saj so poleg rezidence v mestu imeli praviloma več podeželskih posesti. Vile so upravljali oskrbniki.

Na lokaciji arheološkega najdišča Staje sta se arheologom razkrila dva objekta. Južni objekt, ki je slabše ohranjen, najverjetneje predstavlja ostanke stavbe, ki je imela gospodarsko funkcijo, saj so arheologi v plasteh znotraj zidov objekta odkrili večje količine železove žlindre pa tudi dele žrmelj iz vulkanske kamenine, ki so bile verjetno uvožene iz območja današnje Italije. Drugi, večji objekt, pa predstavlja ostanke rezidenčne stavbe z več prostori. Namembnost posameznih prostorov bodo arheologi lahko točneje opredelili po izvedeni poizkopavalni obdelavi odkritega drobnega gradiva in prostorskih podatkov.

Na raziskanem območju je bila v ruševinah objekta odkrita velika količina rimskodobnega gradbenega materiala, gre predvsem za ostanke strešne kritine. Arheologi so odkrili, pregledali, stehtali in dokumentirali dobrih 13 ton gradbenega materiala. Izpovedne kose opeke, praviloma z žigi izdelovalcev, so evidentirali in shranili. Poleg tega so v prostorih odkrili tudi ostanke mozaikov (posamezne mozaične kocke, t. i. tessere) in ostanke tlaka tipa terazzo, ostanke opečnatih tlakov, ostanke stenskega ometa. Zanimivo je, da so zidovi objekta na nekaterih mestih ohranjeni tudi več kot 1,3 m visoko. Na notranjem dvorišču so ohranjene baze, verjetno lesenih stebrov, ki so nosili strešno konstrukcijo.

Tudi odkrita lončenina v drugem objektu izkazuje rezidenčno uporabo objekta. Odkrita lončenina je bila namenjena za kuhanje, serviranje ter shranjevanje hrane. Gre predvsem za odlomke loncev, skled, amfor (transportno posodje), nekaj je tudi odlomkov uvoženega namiznega posodja, t. i. sigilatno posodje. Vsa odkrita lončenina je značilna za čas prve polovice oz. sredine 1. stoletja n. š.

Arheološke raziskave in monitoring na trasi drugega tira izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Slika: Srebrnik cesarja Vespazijana, odkrit v rezidenčnem objektu 2 (foto J. Gregorčič).