EN

Domov

Dodatnih 40 milijonov evrov prihranka na projektu Drugi tir

Z optimalno rešitvijo problematike odlaganja izkopanega fliša – naravne mineralne surovine – pri gradnji predorov je družba 2TDK našla dodatne prihranke v višini 40 milijonov evrov. Ob 71,2 milijonih evrov dosedanjih prihrankov, znašajo tako sedaj prihranki na celotnem projektu Drugi tir 111,2 milijonov evrov, kar je skoraj 10 odstotkov vrednosti projekta.

Flišni material, ki se ne bo porabil pri gradnji drugega tira, se bo skladno s sklepom ARSA lahko odlagal v bližnjem kamnolomu Črnotiče namesto da bi se odvažal v doslej predviden 111 kilometrov oddaljen Salonit Anhovo. In prav ta sprememba načina ravnanja z viški flišnega materiala predstavlja 40 milijonov evrov prihranka na projektu Drugi tir. To po LCA analizi (metoda za vrednotenje vplivov na okolje) pomeni krajše prevoze – bližnji kamnolom Črnotiče je od trase drugega tira oddaljen zgolj ca. 10 kilometrov –, pomeni 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov, 2-krat manjšo zakisanost okolice in 19-krat manjši vpliv na nastanek ozonske luknje.

Za to spremembo, da se fliš ne vozi v Anhovo, ampak v kamnolom Črnotiče in tam uporabi za sanacijo kamnoloma, je družba 2TDK na Ministrstvo za okolje oz. Agencijo RS za okolje (ARSO) vložila zahtevo za predhodni postopek z vsemi zahtevami in strokovnimi podlagami. Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra Andreja Vizjaka in ARSO sta najhitreje možno pregledala vso dokumentacijo in izdala sklep, iz katerega izhaja, da ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, ker so vplivi na okolje manjši v primerjavi s prvotnim scenarijem, torej odvozom v Anhovo.

Po prvotnem scenariju naj bi se fliš, ki se ne bo ponovno porabil pri gradnji, odlagal na deponijah, in sicer na opuščenem laporokopu Šalara, na Ankaranski Bonifiki, deponiji Bekovec ter vozil v Salonit Anhovo v predelavo. A dejstvo je, da so se v času od priprave dokumentov za drugi tir do danes, ko se dejansko aktivno začenja projekt, razmere spremenile. Pojavila se je potreba po spremembi scenarija v delu, v katerem se fliš vozi v Salonit Anhovo v predelavo. Julija 2018 je namreč upravljavec SŽ-Infrastruktura uradno razglasil, da je obstoječa proga Divača–Koper zasičena, tako da so vsi prevozi, ki so bili predvideni za potrebe izvajanja del pri gradnji drugega tira po železniški progi, praktično nemogoči. Oziroma, če bi se naravna mineralna surovina fliš vozila po obstoječi progi Koper–Divača v Anhovo, potem Luka Koper ne bi mogla koristiti obstoječe proge v delu, ki ga bo zahteval prevoz fliša, kar bi pomenilo, da bi morali transport izvajati po cestah in bi imelo velik negativen vpliv na okolje. Takšen prevoz bi namreč pomenil znatno obremenitev obstoječe proge, kar bi posledično pomenilo dodatno preusmeritev tovornega prometa na avtoceste, saj ena vlakovna kompozicija nadomesti okrog 40 tovornjakov.

Na progi drugega tira bo zgrajenih 37,4 kilometrov predorov, kar je skupna dolžina vseh predorskih cevi osmih predorov, razširjenih servisnih cevi v treh najdaljših predorih in izstopnih cevi. Pri izkopu bo nastalo 4.149.200,00 m3 izkopanega materiala: naravnega apnenca, fliša in preostalega nenevarnega zemeljskegamateriala. Gre za t. i. viške materiala. Na delu proge od Divače do Črnega Kala bo predvidoma izkopano 2.141.150,00 m3 čistega apnenca kot naravne mineralne surovine, med Črnim Kalom in Koprom pa bo izkopano 1.554.050,00 m3 čistega fliša kot naravne mineralne surovine, preostali izkopani material bo mešanice zemlje, kamenja in mineralov, predvidoma ga bo 454.000,00 m3.

Kaj bo torej s to ogromno količino izkopanega materiala?

Apnenec se bo takoj in na gradbišču porabil za vgradnjo v betone in nasipe. Preostali apnenec pa se bo v kamnolomu Črnotiče predelal v material za ponovno uporabo, v beton in tampone, medtem ko se bo fliš uporabil za sanacijo kamnoloma Črnotiče. 2TDK na ta način ravna v skladu s filozofijo zelenega in krožnega gospodarstva, kar je zelo pomembno z vidika uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.

Preostali material, ki je mešanica zemlje, kamenja in mineralov, pa se bo vgrajeval na območje Bekovca, ki se nahaja v zgornjem delu hudourniške grape Krniškega potoka pod naseljem Črni Kal. Gradbeno dovoljenje za poseg je v fazi pridobivanja, postopek izbire izvajalca pa v teku. Po zaključku nasipavanja materiala bo znotraj omilitvenih ukrepov izvedena rekultivacija zemljišča, da bo pripravljeno za ponovno kmetijsko uporabo. Na delu zemljišča bodo zasajene oljke.