EN

Domov

Denis Simčič: Z BIM-om smo drugi tir virtualno že zgradili

Z Denisom Simčičem, ki je po izobrazbi arhitekt in v družbi 2TDK zaposlen kot strokovnjak za BIM tehnologijo, smo se pogovarjali o tem, da je obsežna projektna dokumentacija PZI drugega tira rezultat integralnega projektiranja, ki je potekalo v BIM okolju, tudi o prednostih BIM-a med samo gradnjo drugega tira in potem, ko ga zgradimo. Kot pravi Denis Simčič: »Gradbeništva brez BIM-a si enostavno ne predstavljam več.«

Klasična projektna dokumentacija PZI za drugi tir je shranjena v 450 fasciklih, medtem ko je njena dvojčica, digitalna projektna dokumentacija v BIM-u shranjena na enem ključku velikem 45 gigabajtov. Torej, ves PZI spravimo v žep in ga odnesemo na gradbišče?
Tako je. Projektanti so izvedbo projekta Drugi tiri namesto z risanjem načrtov snovali na digitalnem modelu, BIM modelu. V tem modelu so združene gradbene konstrukcije z izkopi in gradbenimi elementi dejanskih oblik, dimenzij in lastnosti, vanj je umeščena tehnološka oprema s povezavami na infrastrukturo, vse končne obdelave, ograje, svetila, elementi varnostne opreme, praktično vse, kar se bo na drugem tiru zgradilo. Projektna in druga dokumentacija, ki je izdelana na podlagi takšnega BIM modela, bistveno prispeva k izboljšanju poteka izgradnje, je skladna z načrtovano finančno konstrukcijo in bo dokončana v začrtanih časovnih okvirih.

Kaj to zares pomeni?
Drugače kakor pri klasičnem projektiranju, ko je bila najprej risba na papirju, ki je statična, je z BIM-om najprej izdelan dinamičen 3D digitalni model. Ta je zgrajen iz 3D gradnikov, ki jih na zaslonu lahko pogledamo z vseh strani. Lahko jih vrtimo v prostoru, prerežemo in pogledamo v njihovo notranjost. Ti gradniki so digitalne grafične predstavitve realnih gradbenih elementov – tirnice, betonski oboki v predoru, sidra, transformatorji, signalne naprave … In postavljeni so v digitalni posnetek realnega terena in geologije.
S tem so imeli inženirji med načrtovanjem zelo dober pregled nad umeščanjem tehničnih rešitev v pogoje lokacije. Vsi ti digitalni gradbeni in inštalacijski elementi v BIM modelu poleg geometrije vsebujejo tudi informacije o tehničnih lastnostih. Prav informacije so ključne pri naročanju, vgradnji in kasneje tudi vzdrževanju objekta.

Torej smo drugi tir že virtualno zgradili?
Tako je. Interdisciplinarna in izjemna skupina dvestotih inženirjev, arhitektov, krajinskih arhitektov in drugih strokovnjakov iz treh podjetij, ELEA iC, SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana in IRGO CONSULTING, je v letu dni zgradila digitalni model drugega tir. Iz tega digitalnega 3D modela so kasneje izvozili skoraj 15.000 digitalnih dokumentov projektne in druge dokumentacije za izvedbo drugega tira. Vsi ti dokumenti s tehničnimi risbami, specifikacijami, analizami, popisi bodo skupaj z BIM modelom izvajalcu služili za izvedbo vseh del, tako gradbenih, inštalacijskih, obrtniških.
Če povem v številkah: model drugega tira v BIM-u je sestavljen iz skoraj 450.000 gradnikov v več kot 600 BIM podmodelih. Ti so nato združeni v zbirni BIM model. Vsem gradnikom v modelih so strokovnjaki nato dodali še okrog pet milijonov informacij. Vse te informacije so tako urejene, da jih je mogoče hitro in učinkovito iskati, analizirati ter z njimi upravljati. Vsa ta količina informacij je strukturirano shranjena v BIM modelu železniške proge Divača–Koper, digitalnem dvojčku proge. Vse je na enem ključku.

Katere so prednosti BIM pristopa pri načrtovanju projekta kakršen je drugi tir?
V fazi načrtovanja so to bolj usklajene projektne rešitve in natančni izračuni količin gradbenih elementov, v fazi gradnje pa BIM prispeva k transparentni finančni in časovni spremljavi izvedbe. Znatni delež učinkov ima BIM tudi kasneje, v fazi obratovanja, ko bo proga drugega tira že zgrajena in bodo po njej že vozili vlaki.

Kaj to pomeni v praksi? Seveda nas vse  zanima, kakšen bo drugi tir, ko bo zgrajen, zakaj je potrebno za 27 kilometrov železniške proge zgraditi  37 kilometrov predorskih cevi, radi bi videli, kako so portali umeščeni v prostor … ?
Predstavljajte si »klasično« situacijo, da bi pred vas postavili dobrih 43 metrov dokumentacije in bi začeli brskati po petnajst tisoč dokumentih z načrti, tehničnimi opisi in projektantskimi predračuni. Potrebovali bi lep zalogaj časa, energije in tehničnega znanja, da bi si iz tlorisov, prerezov, pogledov ter detajlov sestavili celostno sliko kompleksnega inženirskega objekta.
Če pa imate pred sabo na zaslonu digitalni model drugega tira, vam ta ponuja takojšnjo in natančno prostorsko (3D) predstavitev drugega tira na zaslonu, še več, lahko si pogledamo tako celoto, kot njegov posamezen del, zgolj podrobnost. Iz gradnikov modela preberemo informacije o geometrijskih in tehničnih lastnosti, z učinkovitimi orodji lahko izračunamo količine iz modela. Projektanti so z načrtovanjem s pomočjo BIM modela dobili odlično orodje za pregled nad usklajenostjo projektnih rešitev. Modeli različnih strok se med procesom projektiranja sproti združujejo. Vse, kar je v modelu, je mogoče tudi točno in hitro prešteti ter količinsko ovrednotiti. To bistveno izboljša obvladovanje tveganj in nadzor nad vrednostjo investicije.

Bo BIM model med gradnjo omogočal bolj učinkovito odkrivanje in obvladovanje tveganj, je morda celo orodje za iskanje izboljšav?
Ena od pomembnejših prednosti BIM pristopa je, da so ključne odločitve sprejete v fazni načrtovanja, ko je še vse na papirju, oziroma v digitalnem modelu. Na njem preverjamo tehnično ustreznost rešitev in jih optimiziramo, da je gradnja ekonomsko učinkovita. V gradbeništvu si ne moremo privoščiti izdelave prototipov, zato je BIM dragocen, saj nam ponuja digitalni prototip, s katerim delamo »crash teste«. Čas za izboljšave je torej pred začetkom gradnje, s tem pravočasno obvladujemo možna tveganja.
Med gradnjo pa je BIM model referenca za spremljanje izvedenih del. Z njim sproti spremljamo ali so izvedena dela na gradbišču skladna z načrtovanimi rešitvami. Tako nadziramo skladnost in kakovost izvedenih del.

Kako to, da se BIM pristop pri nas pogosteje sreča na področju visokih gradenj kot v infrastrukturi?
BIM pristop je na področju visokih gradenj korak pred nizkimi in začel se je v visokih gradnjah prej kot na področju infrastrukture. V visokih gradnjah so elementi pogosteje ponavljajo in je modeliranje lažje. Zato so se orodja za ustvarjanje BIM modelov cest, železnic, mostov počasneje razvijala. Tudi ifc standard, ki je ključni standard na področju BIM modeliranja, je za področje infrastrukture še v povojih.
Pri visokih gradnjah so vsi pogoji gradnje nad nivojem terena zelo predvidljivi. Vsi robni pogoji so znani že v fazi načrtovanja, medtem ko so infrastrukturni projekti specifični pri umeščanju na lokacijo. V infrastrukturi se večina gradnje dogaja na terenu ali pod njim. Za razmere pod površjem se izvedejo geološke in geomehanske preiskave in na podlagi teh se postavi prognoza dejanskega stanja pod površjem. BIM je pri tem v pomoč z orodji, ki omogočajo izdelavo zelo kakovostnih 3D modelov. Geološki in geotehnični modeli se med gradnjo posodabljajo. Na njih se sproti preverja ustreznost načrtovanih ukrepov. To pomeni, da med gradnjo s kombinacijo sprotnih geoloških in geotehničnih raziskav in prilagajanja digitalnega modela pravočasno obvladujemo tveganja. 

Se v Sloveniji pri tako velikem infrastrukturnem projektu, kot je drugi tir, BIM uporablja prvič?
Primerljivega projekta drugemu tiru pri nas še ni bilo, so pa nekateri veliki infrastrukturni projekti potekali tudi s pomočjo BIM pristopa. Vzhodna cev predora Karavanke in železniška proga Maribor–Šentilj sta velika infrastrukturna projekta, kjer se je v Sloveniji oralo ledino na področju BIM pristopa v infrastrukturi.
Vse do sedaj pridobljeno znanje se združuje na projektu drugi tir in se je skozi fazo načrtovanja največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji tudi nadgradilo. Obvladovanje enormne količine informacij na projektu drugi tir je bilo mogoče prav zaradi digitalizacije z BIM procesi. Pregledna struktura modela drugega tira in klasifikacija elementov, ki omogoča povezljivost količin in popisnih postavk so omogočili nadzor nad usklajenostjo tehničnih rešitev s popisi za drugi tir.

Kako lahko BIM model prispeva k bolj učinkoviti gradnji drugega tira? Kako bomo lahko gradnjo spremljali v digitalnem, virtualnem okolju?
Spremljava gradnje v BIM okolju pomeni, da bomo v realnem času lahko primerjali model drugega tira, ki so ga projektanti v fazi načrtovanja zgradili v digitalnem okolju, s stanjem na gradbišču. Primerjali bomo načrtovane količine izkopov in vgrajenih materialov v BIMU-u z dejansko obračunanimi količinami in s tem zagotavljali točnost in transparentnost potrjenih situacij. Sproti bo nastajal nov BIM model izvedenega stanja, ki bo rastel vzporedno z drugim tirom na gradbišču. Tako bo ob končani gradnji nastal digitalni dvojček zgrajenega drugega tira.
V praksi to pomeni, da se izvedena dela sproti snemajo in prenašajo v digitalni model. S primerjavo modela načrtovanih del in modela izvedenih del dobimo zelo natančne izračune izvedenih količin in izračune usklajenosti s terminskim planom.
Na podlagi raziskav, ki jih bo med gradnjo opravljal izvajalec geološke in geotehnične spremljave, se bodo ti podatki v BIM modelu sproti posodabljali. Tako bodo pravočasno izbrane ustrezne tehnične rešitve. S tem se izognemo presenečenjem, ki lahko pomembno vplivajo na potek gradnje.

To pomeni, da bodo izvajalci, nadzorniki, naročnik po gradbišču hodili s tabličnimi računalniki ali celo pametnimi očali za virtualno resničnost?
Tehnologija vse to omogoča, tudi dokumentacija za izvedbo, ki so jo izdelali projektanti, je primerna za tovrstno uporabo. Tablični računalniki se bodo zagotovo pojavljali na terenu, že pametni telefoni so izvrstna pomagala. Seveda je pa modro tovrstne novosti uvajati postopoma in tako, da pripomorejo h kakovosti, varnosti in učinkovitosti izvedbe.
Zame je bilo že načrtovanje drugega tira v BIM-u ogromen izziv, ki smo ga uspešno zaključili, pred nami je izvedba, kjer bo BIM model pripomogel k bolj transparentnemu poteku gradnje, tudi zmanjševanju tveganj in zagotavljanju potrebne kakovosti. Izkušnja z BIM-om pri drugem tiru bo neprecenljiva. Pričakujem, da bo izkazala dobro prakso za izvedbo vseh večjih javnih investicij tako na področju infrastrukture, kot tudi visokih gradenj. Gradbeništva brez BIM-a si enostavno ne predstavljam več.