EN

Domov

Varujemo vodne vire

Z drugim tirom Divača–Koper se bo bistveno povečalo varnost vodnih virov prihodnjim generacijam, proga je namreč pazljivo načrtovana na način, da se v čim večjem delu izogne vodovarstvenemu območju vodnega vira Rižana, ki predstavlja glavni vir pitne vode za celotno slovensko Primorje. Le v zahodnem obrobnem delu, v predoru T2 v dolžini 2,5 kilometra, poteka preko širšega vodovarstvenega območja (III. vodovarstveno območje).

Koncept gradnje drugega tira upošteva zelo spremenljive kraške razmere, ki se jim treba prilagoditi tudi med samo gradnjo. S posebnimi zaščitnimi ukrepi pri gradnji predorov se bo preprečilo, da bi lahko prišlo do pomembnih vplivov na količinsko stanje izvirov, še zlasti Rižane in Boljunca. Na ta način bo zagotovljeno, da bodo glavni pretoki kraške vode ostali v vodonosniku tudi dolgoročno po končani izgradnji takšni, kot so sedaj v naravnih razmerah.

Po danes veljavni zakonodaji na območju I. vodovarstvenega območja gradnja ni dovoljena. Obstoječa proga med Rodikom in Rižano, zgrajena 1967., kar dvakrat prečka I. in II. vodovarstveno območje vodnega vira Rižane, v velikem delu pa poteka po III. vodovarstvenem območju. S tem predstavlja zelo veliko tveganje za vodovarstveno območje izvira Rižane, saj ga prečka v dolžini 28 kilometrov. To se je izkazalo tudi pri lanskoletni nesreči z razlitjem kerozina v predoru Dol pri Hrastovljah.

Od Divače do Črnega Kala bo drugi tir tekel skozi kraški regionalni vodonosnik. Od Črnega Kala naprej trasa nato zapusti kras, prečka Osapsko dolino in se nadaljuje pretežno po flišnem ozemlju vse do doline Rižane tik pred Koprom.

Apnenčaste kamnine, ki gradijo kras, imajo izredno spremenljivo prepustnost in zato tudi težko predvidljiva mesta dotokov vode, njihovih pretokov in tlakov. Glavna problematika pri projektnih rešitvah gradnje drugega tira je zato v hidrogeoloških razmerah predorov T1 in T2. Predora sta dolga 6,7 in 6 kilometrov, projektirana sta do 400 m pod zemljo skozi kraški masiv. Zaradi ohranjanja kraških vodnih tokov, kemijskega in količinskega stanja okoliških izvirov, zlasti izvira Rižane, sta predora projektirana v kombinirano dreniranih in nedreniranih odsekih.

Taka projektna rešitev zahteva še posebej dobro pripravljene geološke, hidrogeološke in krasoslovne podlage ter kvalitetno in stalno prisotno hidrogeološko spremljavo med gradnjo. Zelo spremenljivim kraškim razmeram je bilo potrebno zasnovati koncept gradnje in se bo treba prilagoditi tudi med samo gradnjo. Predvideva se, da bo med gradnjo predorov prišlo do situacij, ko bo potrebno tudi sprotno odločanje. To bo mogoče izvajati na podlagi sprotnih strukturno geoloških popisov, krasoslovnih opažanj ter hidrogeoloških pregledov in meritev prepustnosti, tlakov in pretokov na območju predvrtavanja, odkopnega čela, stopnice in talnega oboka ter spremljanja razmer v vodonosniku v obstoječi mreži piezometričnih vrtin.

Drenirani deli predorov gredo skozi plasti, kjer se ne pričakuje večjih dotokov vode. To so flišne, lapornate plasti ter masivne malo razpokane apnenčaste kamnine. Nedrenirani deli predorov so predvideni skozi razpoklinske in zakrasele cone s kraškimi kanali v apnenčastih kamninah, kjer so možni večji dotoki podzemne vode. Kjer predor preseka take dotoke, je treba zagotoviti tudi obvode, ki omogočajo, da kraška voda v enaki količini odteka mimo predora naprej po vodonosniku.

V predoru T1 je pričakovanih okoli 33 % nedreniranih delov, v predoru T2, ki deloma poteka skozi vodovarstveno območje izvira Rižane, pa 49 %. Z upoštevanjem načela kombinirane gradnje drenirano-nedreniranih odsekov bo ob povprečni porabi 200 l/na osebo/na dan zagotovljena stalna zaloga pitne vode.

Ob tem je predvideno tudi vračanje drenirane vode v vodonosnik pred iztokom iz predora, za zmanjšanje količine iztoka iz predora pa je predvideno tudi lokalno injektiranje za zmanjšanje prepustnosti hribine v neposredni okolici predora. 

Drugi del zaščitnih ukrepov je namenjen zagotavljanju varnosti med gradnjo in preprečevanju nepredvidenih zastojev gradnje, predvsem zaradi možnih vdorov kraške vode.

Med tretji sklop ukrepov sodijo ukrepi za preprečevanje onesnaženj, ki so oblikovani na podlagi podrobne analize tveganj za onesnaženje podzemne vode, ki bi jih gradnja in obratovanje predorov lahko predstavljala za kakovost izvira Rižane in tudi drugih kraških izvirov. Ti so vezani na uporabo razstreliv, uporabo goriv in maziv delovnih strojev, odvajanje dotokov vode med gradnjo predora, odvažanje in odlaganje izkopanih materialov in drugo. V vseh predorih na načrtovanem drugem tiru železniške proge Divača–Koper je predvidena izvedba ločene vodotesne kanalizacije za zajem in odvod odpadnih voda, nastalih pri redni uporabi železniške proge ali nastalih v primeru nesreče z razlitjem nevarnih snovi, oziroma pri gašenju požara v predoru. Vsa odpadna voda se preko lovilcev olj vodi v ustrezno dimenzionirane vodotesne zadrževalne bazene, ki omogočajo njeno zadrževanje in odvoz na čiščenje in nadaljnjo obdelavo (v primeru izrednih dogodkov).