EN

Domov

Dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik: Če drugi tir ne bo zgrajen do 2026, slovensko gospodarstvo izgubi v 30 letih do 3 milijarde evrov

Slovensko gospodarstvo bo v 30-letih izgubilo do tri milijarde evrov ali 145 milijonov letno, če drugi tir ne bo zgrajen do 2026, sta izračunala dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik, avtorja študije Analiza vpliva projekta izgradnje drugega tira Divača–Koper na slovensko gospodarstvo. Potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike bi bila približno 25-krat večja, kot je bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta. Predstavitev študije je družba 2TDK danes organizirala v hiši EU.

V študiji sta avtorja ovrednotila ekonomske učinke drugega tira na slovensko gospodarstvo. Tako je dr. Aleš Groznik na začetku predstavitve izpostavil, da se v naši okolici in regiji intenzivno gradijo vsebinsko zelo podobni projekti. Ti so za Slovenijo pomembni, ker predstavljajo konkurenco naši javni železniški infrastrukturi. Tako kot drugi tir so namreč del ključnih koridorjev, ki jih EU sofinancira. Glede na današnjo dinamiko in terminski načrt se ti projekti v regiji zaključujejo tik za zaključkom izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Ta naj bi bil operativen leta 2026. Ker je obstoječa proga med Divačo in Koprom prezasičena, to dejstvo omejuje razvoj Luke Koper, kar nakazujejo tudi številke. Medtem ko je bilo po letih rasti lani v koprskem pristanišču pretovorjenega tri odstotke manj kontejnerjev, ga je bilo v Trstu devet odstotkov več, na Reki pa 17 odstotkov več.

V nadaljevanju je dr. Igor Masten poudaril, da ima drugi tir za logistično in širšo gospodarsko panogo velik pomen, kar se zrcali tudi v t. i. multiplikativnih učinkih. Neto multipikator je med 2,8 in 3,3 in izhaja iz različnih študij, ki so bile narejene v zadnjih petih letih. Če pride do zamika pri realizaciji investicije ali celo do nerealizacije drugega tira med Divačo in Koprom, bi bilo vse tisto, kar omogoča realizacijo pozitivnih neto učinkov ogroženo. Panoga se na srednji in dolgi rok ne bo razvijala. Če drugega tira ni, bi gospodarstvo v obdobju 2026-2055 izgubilo med 1,96 in 3,07 milijarde evrov dodane vrednosti oz. letno izgubilo 145 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je približno tretjina odstotka BDP. Za slovensko logistiko bi bila izguba dodane vrednosti od 1,4 do 2,2 milijarde evrov.

Bi pa imela korist gradbena panoga, v kolikor bi denimo projekt drugi tir razbili na manjše dele. In v tem primeru je logično, da bi lahko na razpisih uspešneje konkurirali domači gradbeniki. Avtorja analize sta preverila vrednost učinka izvedbe del v primeru, če bi bila vodilni izvajalec slovenska podjetja ali če bi slovenska podjetja sodelovala kot podizvajalec. Če bi sodelovali kot partnerji, bi bila dodana vrednost v gradbeni industriji v času izvedbe projekta dobrih 131,6 milijona evrov, če bi ob razdrobljeni izvedbi projekta delovala kot vodilni partner, bi bila vrednost 204,1 milijona evrov. Neto korist za slovensko gradbeno industriji bi bila 72,5 milijona evrov.

A če se to primerja z omenjenim razponom izgube za logistiko, potem je po izračunih dr. Mastena, potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike približno 25-krat večja, kot je bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta.