EN

Domov

Odziv družbe 2TDK na pismo vodstva GZS in SSIG ministru Jerneju Vrtovcu

V družbi 2TDK pismo, ki so ga pisali ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu mag. Sonja Šmuc, predsednica SSIG in generalna direktorica GZS, mag. Slovenko Henigman, direktor združenja za svetovalni inženiring in sekretar SSIG, in Kristjan Mugerli, predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov, razumemo kot željo po razveljavitvi mednarodnega razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir, in sicer v času, ko je postopek razpisa že v teku. Razumeti je, da imajo željo po objavi novega razpisa oz. več razpisov razdeljenih na posamezne predore in premostitvene objekte. Kako drugače razumeti vsebino in tudi vprašanja na koncu dopisa: Kje bodo slovenska podjetja pridobila posle in prihodnje reference, če ne na domačih projektih? Kje je še kakšna država in domač naročnik, ki domačim subjektom ne omogoča enakopravnega tekmovanja s tujo konkurenco? Skrb vzbujajoče je, da je med podpisniki tudi Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CGP, ki sodeluje v razpisu za glavna gradbena dela na projektu Drugi tir, ki mu je družba 2TDK priznala usposobljenost in ki se je pritožil na DKOM.

Poudarjamo, da so besede mag. Dušana Zorka na katere se sklicujejo podpisniki, vzete iz konteksta, saj so med izbranimi kandidati za glavna gradbena dela tudi slovenska gradbena podjetja (v vlogi partnerjev v konzorcijih ali v vlogi podizvajalcev), razen pri enem ponudniku, ki nastopa samostojno. Torej slovenska gradbena podjetij bodo sodelovala v drugi fazi razpisa in bodo lahko pridobila potrebne reference za sodelovanje pri večjih projektih doma in v tujini. Mag. Zorko je poudaril še, da so za drugo fazo razpisa, ko bo odločala cena, postavljeni dodatni pogoji v skladu z zakonodajo, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu, pri vstopu na naš trg.

Družba 2TDK deluje pri vseh aktivnostih povezanih z izvedbo projekta z vso skrbnostjo, saj je dokončanje tega projekt pred letom 2026 za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena. Pri drugem tiru bo potrebno v kratkem časovnem obdobju zgraditi 37 kilometrov predorskih cevi, kar je več, kot je bilo zgrajenih predorskih cevi na slovenskih avtocestah od začetka avtocestnega programa leta 1994 do danes. Gre torej za izjemno zahteven projekt, ki bo terjal sodelovanje izkušene gradbene operative. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo obstoječi slovenski gradbinci zgolj eno živo referenco pri gradnji predorov, in sicer pri gradnji 660 metrov predorskih cevi (predor Pod Stenom na škofjeloški obvoznici), pa še to je gradila Gorenjska gradbena družba, ki jo poskuša Kolektor izločiti iz boja za posel na drugem tiru.

Slovenski gradbinci bodo dobili reference, če bodo izbrani za sodelovanje pri projektu, kar je eden od ključnih ciljev, ki jih je družba 2TDK zasledovala pri načrtovanju razpisne dokumentacije za projekt. Kolektor CPG, katerega direktor je Kristjan Mugerli, je s pritožbo na Državno revizijsko komisijo poskušal izločiti vso konkurenco in pri tem ni uspel, saj so ostali za drugo fazo razpisa najmanj štirje kvalitetni ponudniki. Sedaj izkorišča svoj vpliv na Gospodarsko zbornico Slovenije, ki žal s tem podpisom pod pismo ne zastopa interesov celotnega slovenskega gospodarstva (kot je poudarjeno v Analizi, ki jo omenjamo v nadaljevanju), ampak parcialnemu interesu gradbinca, ki je – spomnimo se - za skoraj dve leti ustavil in podražil gradnjo predora Karavanke.

V omenjenem pismu s sicer ne povsem natančnimi podatki pišejo o gradnji 27-kilometerskega predora Semmering med Dunajem in Gradcem, ki ga gradi več gradbincev. Prav razdrobljenost posla je razlog za zamik gradnje projekta, ki se je začela leta 2012 in bi jo morali po takratnih načrtih zaključiti leta 2024, a se je zaključek projekta kasneje prestavil na leto 2026 in zdaj že na leto 2027. Ob tem ni nepomembno, da je tudi Stojan Petrič je v intervjuju v Delu, objavljenem 26. 5. 2020 priznal, da bi drugi tir »Slovenci gradili počasneje«.

Kaj pomeni torej razveljavitev oz. ponovitev razpisa za glavna gradbena dela in razbitje na več delov, kot predlagajo podpisniki? Kaj pomeni zamik ali neizgradnja drugega tira? Prav na posledice tovrstnih odločitev sta opozorila dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik, avtorja študije Analiza vpliva projekta izgradnje drugega tira Divača–Koper na slovensko gospodarstvo.

V študiji sta avtorja ovrednotila ekonomske učinke drugega tira na slovensko gospodarstvo in izdelala primerjavo med učinki na slovensko gospodarstvo in na slovensko gradbeništvo. Iz študije jasno izhaja, da v kolikor bomo zamudili z izgradnjo drugega tira nas bodo sosednje države prehitele, kar pa bo pomenilo, da bo slovensko gospodarstvo letno izgubljalo cca. 145 mio EUR dodane vrednosti, medtem, ko bi v primeru da bi slovensko gradbeništvo vodilo izgradnjo drugega tira doseglo cca. 72,5 mio EUR dodane vrednosti. Ko se izračunana dva podatka primerjata med sabo je po izračunih dr. Igorja Mastena potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike približno 25-krat večja, kot je bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta. Pri tem je zelo pomembno, da je dodana vrednost na zaposlenega v logistiki več kot 2-krat večja kot v gradbeništvu in so zato nove zaposlitve v logistični panogi pomembne za blaginjo Slovenije.

Pri tem je tudi pomembno, da je bilo dvakrat preverjeno na koliko sklopov naj se razdeli glavna gradbena dela. Prvič s študijo, ki jo je naročilo Ministrstvo za infrastrukturo in jo je izdelalo mednarodno konzultantsko podjetje GEODATA Engienering SpA in drugič s študijo, ki sta jo izdelala Mot Macdonald in Deloite in je bila vključena v strategijo javnega naročanja. Obe mednarodni konzultantski firmi sta ugotovili, da je razdelitev glavnih del na dva gradbena sklopa najustreznejše z vidika obvladovanja rizikov projekta, z vidika hitrosti izgradnje projekta in z vidika optimizacije stroškov na projektu. Glede na ugotovitve iz študij  je 2TDK pri svoji odločitvi sledil najboljši evropski praksi izvajanja velikih projektov.

Vsakršna ponovitev razpisov bi pomenila vsaj dodatni časovni zamik pri projektu. V primeru ustavitve razpisov za glavna gradbena dela bi projektu in Sloveniji resno grozila tudi izguba do pol milijarde evrov sredstev evropskega financiranja projekta, to je 250 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in do 250 milijonov evrov posojila EIB in tudi verjetno izgubo financiranja projekta s strani komercialne banke. Pokrivanje tako nastalega manjka v finančni konstrukciji pa bi lahko tudi za več let zavrlo izvajanje projekta. Vse to bi pomenilo izgubo podpore projektu pri EU institucijah, močno pa bi okrepilo logistično panogo sosednjih konkurenčnih držav, ki projektu ves čas nasprotujejo, saj si v primeru ustavitve projekta obetajo ogromne koristi za svoje gospodarstvo.

Nenazadnje družbo 2TDK in njene družbenike zakonodajni okvir, znotraj katerega deluje, obvezuje, da mora pri izvajanju svoje naloge, ki je izgradnja drugega tira ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Za družbo 2TDK velja še toliko bolj, ker pri tem upravlja več kot milijardo evrov javnega denarja. Delovati mora v dobro celotne družbe, pri tem pa spoštovati načela učinkovitosti, gospodarnosti in transparentnosti. Družba 2TDK in njeni organi nadzora in upravljanja so in bodo  vse svoje odločitve sprejemali na podlagi poglobljenih analiz najboljših slovenskih in evropskih strokovnjakov na svojih področjih, saj lahko ima vsaka napačna odločitev za slovensko gospodarstvo milijonske izgube. Enako pričakujemo od strokovnih združenj, kot je GZS.

Poudarjamo, da lahko ima zasledovanje parcialnih interesov v tem primeru zelo negativne posledice za Luko Koper, slovensko logistiko in posledično negativne posledice tudi za celotno slovensko gospodarstvo. V kolikor želi Slovenija gospodarstvu ustvariti razvojne in konkurenčne možnosti, ki so primerljive s sosedami, se mora gradnja drugega tira nadaljevati nemoteno, da bo projekt lahko dokončan v letu 2025 in predan v uporabo v letu 2026, tj. pred dokončanjem projektov sosednjih konkurenčnih držav.