EN

Domov

Intervju z Dušanom Zorkom v Večeru

Intervju z generalnim direktorjem družbe 2TDK mag. Dušanom Zorkom o gradnji drugega železniškega tira Divača-Koper, največjem infrastrukturnem projektu državi, ki je bil objavljen v prilogi časnika Večer, v Soboto. Avtor intervjuja je Uroš Esih, objavljamo ga v celoti:

Da zasadi prvo lopato pri projektu Drugi tir, si je močno želel bivši predsednik vlade Miro Cerar, za njim pa bivša infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Bo to zdaj uspelo ministru Jerneju Vrtovcu, ki celo napoveduje, da bo drugi tir zgrajen do leta 2026? Je to realno ali gre za politično pretiravanje?
"Ta projekt ima dolgo brado, vleče se leta in leta. Mi se dnevno soočamo s problematiko, kako projekt končati. Tukaj podpiram izjavo ministra Vrtovca, ki je rekel, da bo projekt končan do leta 2025 oziroma 2026. Vendar se pri tem postavljajo določeni pogoji, kako bodo tudi drugi ta projekt spremljali, podpirali, mu dali zadostno podporo, ki jo takšen projekt potrebuje. To je definitivno največji projekt v Sloveniji, ki trenutno poteka. Družba 2TDK je v državni lasti. Menim, da če vsi napnemo vse sile, lahko ta projekt speljemo in ga tudi dokončamo. Projekt ni enostaven, je vpet v evropski prostor, je vpet v makroekonomiko in je vpet v geopolitiko med Vzhodom in Zahodom, med Američani in Kitajci. Za Slovenijo je drugi tir vitalnega pomena. Če ga bo cela Slovenija podprla, potem bo ta zgodba tudi uspešna. Zakaj to trdim? Ker je projekt v zreli fazi; vse, kar smo počeli od lani do danes, se kaže v tem, da je Evropa prepoznala ta projekt in ga tudi okarakterizirala kot projekt, ki ni samo pomemben za Slovenijo, ampak tudi za zaledne države, ki bodo imele od tega veliko. Menim, da je za vse dovolj prostora in dela."

Večkrat omenjate kompleksnost projekta, zato me zanima, ali se vsakokratna politika, ki se ukvarja z njim, zaveda te kompleksnosti. Ali nemara zadnje tri vlade ne podcenjujejo kompleksnosti in razsežnosti tega projekta?
"V Sloveniji smo vešči tega, da se vsaka stvar spolitizira. Tudi ta projekt je bil spolitiziran. Danes ni več časa za politiko, ampak je čas za gradnjo, ker drugi tir pač moramo zgraditi. Vsi časi, ki so bili na razpolago, so stisnjeni v kot. Če želimo projekt še spreminjati ali dopolnjevati, česar tako ali tako ne moremo, ga pač ne bo bomo zgradili. Vse države, ki okoli Slovenije gradijo železnice, jih gradijo zato, da bi prehitele Slovenijo in projekt drugi tir. Tujci si ob težavah v Sloveniji manejo roke."

Naši sosedje?
"Seveda, Italijani, Avstrijci, Hrvati in Madžari, vsi. Zavedati se morate tudi, da Kitajska raste po eksponentnih številkah. Blago se bo premikalo, verjetno ne z letali ali kamioni, ampak z ladjami in železnicami. Če gremo pogledat trajnostno obliko poslovanja, je železnica najbolj primerna za to. Da se ogromno količine blaga premikajo po svetu. Če Luka Koper ne bo dobila drugega tira, bo ostala zadaj. Projekt drugega tira je logistični projekt za razvoj Slovenije. Cel sistem železnic v Sloveniji se mora temu prilagoditi."

Da je projekt drugega tira z vidika ustvarjene dodane vrednosti bistveno bolj pomemben za logistiko kot za gradbeništvo, kažejo tudi analize in številke. A bolj kot logisti se za projekt potegujejo in lobirajo domači gradbinci. Med njimi je negativno odmevala vaša ugotovitev, da je slovensko gradbeništvo pregreto in da nima dovolj operative, da zgradi drugi tir. Kako velik zalogaj je drugi tir za slovensko gradbeništvo?
"Izjemno spoštujem vse, ki delajo na tem področju. Slovenija je z osamosvojitvijo vzpostavila novo ekonomijo, nove donose, veliki gradbeni sistemi so propadli. Imel sem priložnost spoznati, kakšno možnost so imeli, saj sem v preteklosti z njimi delal v Iraku in Rusiji. Danes se vzpostavljajo neki novi sistemi, ki poskušajo to moč pridobiti. Upam, da jim bo uspelo. Gotovo so tako veliki projekti, kot je drugi tir, eden od momentov, kjer bi se lahko izkazali. Povedati pa moram, da je bila moja izjava ob predstavitvi analize, ki jo omenjate, zlorabljena. Gotovo pa sem ponosen, da smo s sodelavci naredili dobro razpisno dokumentacijo, ki daje možnost slovenskim podjetjem, da sodelujejo. Čez 20 slovenskih gradbincev, skoraj cela operativa, je še v igri za drugo fazo razpisov. To je naš doprinos, da se bo lahko tudi slovenska gradbena operativa vključila v velike tuje gradbene sisteme in skupaj z njimi pridobila prepotrebne reference, da bo lahko nastopala na trgih zunaj Slovenije. To je tudi tista zgodba, ki je prispevek podjetja 2TDK k slovenskemu gradbeništvu."

Slovenska gradbena podjetja se z vami ne strinjajo. Radi bi še dodatno drobili razpise za drugi tir, da bi se dokopali do še večjega kosa okoli 700 milijonov evrov vredne pogače, kolikor okvirno znaša vrednost gradbenih del na drugem tiru.
"Razpisov ni enostavno razbiti. Mogoče bi bil pred leti, če bi se projekt zastavil drugače, čas, da bi se vsi deležniki okoli razpisa drugače organizirali. Znova moram poudariti, da je vse, kar 2TDK dela, usklajeno z vsemi deležniki, ki kakorkoli sodelujejo pri tem projektu, od ministrstev, občin, krajevnih skupnosti do bank."

Kaj bi pomenilo, če bi danes drobili razpise?
"Vse te odnose, ki sem jih omenil, bi postavili na začetek. Vsak, ki je dal privolitev v karkoli, je šel po zakonodaji, predpisih in aktih, da je prišel do odobritve. Vse to bi morali ponovno narediti, če bi drobili razpise. Vse se da, vendar potrebuješ za to čas."

Bi to pomenilo še dodaten zamik projekta?
"
Spet bi si roke meli tujci, saj bi projekt zastal za iks let. Ladjarji in drugi, ki računajo na to povezavo, bi iskali druge kanale. Obstajajo tudi študije v svetovnih bankah, da je blaga dovolj za vse luke po svetu. Vsem je omogočena rast. Danes se borimo za to, da vzamemo večji del logistične pogače."

Imate izračune, koliko od ustvarjene dodane vrednosti zaradi gradnje drugega tira bi ostalo slovenski logistiki?
"Vprašati se moramo, koliko smo že izgubili, ker nimamo drugega tira. Študije profesorjev z Ekonomske fakultete v Ljubljani govorijo o 145 milijonih evrov izgube pri logistiki letno, če bomo zamudili z drugim tirom. Ne samo za naprej, tudi za nazaj. Slovenske primerjalne prednosti so samo tam, kjer lahko ponudimo svetu in Evropi tisto, česar nimajo. To pa so transportne poti, logistika in geostrateški položaj Slovenije."

Ko govorimo o geopolitiki, navzven nastaja vtis, da nekatera kitajska podjetja, ki so sicer trn v peti EU in tudi nekaterim deležnikom v Sloveniji, so prava, druga pa niso. Ena kitajska podjetja so bila namreč izločena iz bitke za posel pri drugem tiru, druga pa ne. Lahko pojasnite situacijo?
"Naše stališče je bilo, da vsako podjetje, ki hoče z nami komunicirati, pride k nam v pisarno. Potem smo lani pripravili razpis in smo bili ponosni, da smo dobili tolikšno število ponudnikov. Če imaš veliko ponudnikov, lahko iz tega dobiš dobre ponudbe. Nato je strokovna komisija izbrala tiste, ki so izpolnjevali pogoje, in jih dala naprej. Kateri so pravi? Pravi je tisti, ki bo naredil točno tisto, kar mi želimo, v roku in za tisto ceno, ki jo bomo razpisali in limitirali. To zna narediti veliko podjetij, ampak za to potrebuješ opremo in pri nas se bo delalo, to vsi pozabljajo, 24 ur na dan, v treh izmenah, vse dni v letu. Ni problem nabaviti opremo, problem je dobiti znanje, ki to opremo upravlja. Tukaj, menim, je kombinacija tujcev in Slovencev primerna. Pritiski, da obstaja zakonodaja, da je treba Kitajce in Turke zmetati ven, so bili hudi. A te zakonodaje ni. Mi smo iskali te stvari, a jih ni nikjer. Zdaj nadaljujemo po poti, o kateri menimo, da je optimalna. Za mene bo primeren tisti, ki bo šel skozi vse faze izbirne komisije in bo ponudil ceno, ki bo omogočila izgradnjo projekta v postavljenih cenovnih gabaritih. Ne smemo pozabiti, da smo že prihranili 110 milijonov evrov. To je strahoten prihranek pri celotnem projektu. Mi imamo projekt, ki je optimalen. Po tem gradimo."

Projektna cena je postavljena pri 1,194 milijarde evrov. Glede na to, da je konkurenca na razpisu precejšnja, pričakujete, da bi lahko bila končna cena nižja?
"Ravno to je bistvo vsega. Če imaš samo enega ponudnika, si odvisen od njega. Če jih imaš več, lahko prihraniš. Mi vsak dan iščemo rezerve, to je naša dnevna naloga. Ko bo razpis zunaj, bo cena tam limitirana. Če bomo ohranili šest, sedem dobrih ponudnikov, bomo lahko tudi tukaj poiskali rezerve. Dokler ne bomo imeli ponudb na mizi, ne vemo, kakšna bo končna cena. Danes napovedujemo, da bo okviru stroškovnika, ki je v investicijskem načrtu."

Se je mogoče tega stroškovnika držati - brez tega, da sodelujejo kitajska podjetja pri gradnji drugega tira?
"Že od maja iščemo načine, kako izenačiti vstopne pogoje za vse, ki želijo priti na naš trg. Delovna zakonodaja, kolektivna pogodba, materiali iz Evrope, da se bodo kitajske in evropske ponudbe izenačile. Lahko se, ampak primer Karavank nam kaže, kako se lahko stvari prilagodijo oziroma se cene primerno spustijo. Prepričan sem, da se da, poleg tega bo drugi del razpisa popolnoma v skladu z zakonodajo, ki to opredeljuje."

Koliko pa lahko epidemija koronavirusa podraži projekt? Ste naredili ocene?
"So stvari, ki nas dnevno obremenjujejo, da določeni izvajalci ne morejo priti čez mejo. Korona je prisotna, ampak mi bomo v drugem delu napisali, da korona ni višja sila, ker je pač poznana. V tem trenutku delujemo normalno, mogoče pri katerih segmentih z nekoliko manjšim tempom. Pripravljalne ceste se normalno gradijo. Naš projekt zaradi korone ni stal."

Katere varovalke so vgrajene v projekt, da to ne bo novi TEŠ 6?
"Ta primerjava me jezi, moram povedati. Tako velikega projekta ni mogoče voditi brez ljudi. Naše podjetje ima štiri stebre in skrbi za to, kar ste vprašali. Imamo vse interne akte, vse pravilnike, nadzorovani smo s strani velikih revizorskih hiš, k temu je treba dodati še pritisk medijev. Ampak prav je tako. Pri nas lahko resnično o vsakem evru povemo, kam gre. Prepričan sem, da lahko zgradimo projekt brez koruptivnosti, tako da bo v ponos Sloveniji. To je naš cilj in naš moto. Za to smo se zbrali in za to delamo. Ustvarili smo poslovno kulturo, ki jo redko srečaš. Na njo sem ponosen. Razlika med nami in TEŠ 6 je ta, da mi imamo končno ceno, TEŠ 6 pa je ni imel."

Z novo vlado so se pojavili tudi razmisleki, da bi projektno podjetje 2TDK prenesli na Slovenske železnice. Je ideja še živa? Ali je šlo za politični pritisk na vodstvo podjetja?
"Prej sem omenil, da je bil projekt spolitiziran že v preteklosti in je tudi sedaj. Vsaka vlada ima svoje odgovore glede projekta. Projekt, kot sem omenil, je v zreli fazi. Tudi mi kvalitetno sodelujemo z novim ministrom, ki zadeve s svojo ekipo redno spremlja. Imamo redne sestanke. V teoriji se da vse, vendar je potreben čas. Tukaj pa časa ni veliko in s tega vidika moram reči, da bi bil zdaj prenos 2TDK na Slovenske železnice vprašljiv, ker bi zaustavil marsikaj. V principu pa gre za odločitev lastnika. Če se bo tako odločil, bo 2TDK to spoštoval, vendar tisti, ki bo odločitev sprejel, mora vedeti, kaj to nosi za sabo. Časa pa nimamo, leto 2025 bo jutri."

Ste s tem, da vlada ne namerava prenesti podjetja 2TDK na demografski sklad, zadovoljni? Je to pametna odločitev?
"To je na koncu odločitev lastnika, države, vendar vidimo, da Dars in distributerji električne energije tudi ne bodo preneseni. V praksi, ocenjujem, ni naloga teh sistemov ustvarjanje dobička za pokojnine in druge zadeve, ki bodo naloga sklada, ampak gradnja in vzdrževanje osnovne infrastrukture, brez katere ni sodobnega sveta."

Nova vlada ima tudi tesne odnose z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom. So zaradi tega večji pritiski, da se Madžarska vrne kot zaledni partner v projekt?
"Direktno mi teh pritiskov kot 2TDK ne čutimo. Spremljam jih v medijih, to vidim. Gre pa za makroekonomijo, višji pogled, ki presega naše znanje. Če bomo vprašani, bomo vedno povedali, kar je za projekt dobro. Odločitev, kako se bo delalo na višjem nivoju, pa bomo mi le spoštovali. Projekt je v zreli fazi, smo v najbolj občutljivi fazi pred drugim delom razpisa, kjer iščemo partnerje. Že to, da moramo ven zmetati Kitajce, če malo karikiram, vnaša motnje v sistem. Mi dnevno delamo, ne moremo čakati. Ko se kaj takega pojavi, pride do vznemirjenja, za vzpostavitev normalnega stanja pa sta potrebna dodatna energija in čas. Trenutno sistem, kot je, funkcionira dobro in sledi ciljem, ki so bili postavljeni."

Zdajšnja vlada je zapeljala zunanjo politiko tudi v tesen objem ZDA. Se ta usmeritev Slovenije, ki je, kot smo videli na primeru telekomunikacij, usmerjena proti Kitajski, čuti tudi pri vašem delu?
"Naj si pri odgovoru pomagam s Thomasom Friedmanom. Starši so mu rekli, sine, jej, otroci so po svetu lačni. Jaz pa hčeri učim, učita se, po svetu so otroci lačni vaših služb. Globalizacija se spreminja, ZDA izgublja primat, Kitajska pridobiva. Gre za spopad gigantov, kjer Slovenija lahko samo opazuje. Svet bo našel pot do Kitajske, imate novo svilno pot. Delal sem v velikih globalnih podjetjih in videl, kako gledajo z drugega zornega kot mi. Velikokrat nisem razumel določenih odločitev globalcev, ker sem izhajal iz čustev. Čustva pa so vezana na prostor, v katerem živim."

Kako vam izkušnja dela v korporaciji, kot je Heineken, koristi in pomaga pri vodenju 2TDK?
"Ogromno. Sodelavci vedo, da nisem gradbenik, imam pa znanje glede sodelovanja z deležniki. Sem že malo siv, malo starejši, in znam usmerjati stvari z drugega zornega kota. Veliko so mi pomagale omenjene izkušnje. Prodaja Mercatorja, o kateri Slovenija še danes ne ve, ali je prava ali ne, kaže na to, da je treba včasih kako stvar dobro premisliti, preden karkoli narediš. Izjemno srečo imam, da sem bil v Heinekenu, da sem z njimi potoval po svetu in se udeležil kampusa na Harvardu. Tam so mi odprli glavo. V Sloveniji smo čustveni. Če gledate kolesarstvo, pol Slovenije je vesele, pol žalostne. Ostanimo takšni, to je naša prednost. Reševanje Pivovarne Laško v času sanacije sploh ni bila enostavna zadeva. Bila je pravno, finančno in organizacijsko zalogaj, kot ga težko srečaš v življenju. Gradnja drugega tira je nekaj podobnega."

Evropska unija si prizadeva, da bi bili takšni projekti grajeni z evropskim znanjem in evropskimi sredstvi. Je mogoče v skladu za obnovo EU po epidemiji iskati še dodatna evropska sredstva za drugi tir?
"Z veseljem ponovno poudarjam, da smo dobili 250 milijonov evrov nepovratnih sredstev in da bomo kandidirali naprej. Ocenjujem, da če bomo ostali v teh gabaritih, ki sem jih prej omenil, lahko pridemo do 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Odgovor je da. Dodatna dvotirnost, ki se dela, je več kot primerna to, da nekaj denarja še potegnemo. Če k temu prištejemo še 250 milijonov evrov kredita EIB, smo lahko na 650 milijonov evropskega denarja pri 1,1 milijarde vrednem projektu, kar je unikat za Slovenijo, ponosni. To kaže na dobro delo 2TDK in infrastrukturnega ministrstva, predvsem pa je Evropa prepoznala pomembnost tega projekta."

Na čelo podjetja 2TDK ste bili imenovani v času prejšnje vlade, pod infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, predsednico SAB. V začetku poletja so vam zamenjali nadzornike. Vidite to kot politični pritisk na vaše delo in željo vlade po vaši menjavi?
"Poudariti moram, da imamo z nadzorniki korektne odnose. Po menjavi smo se sestali. Imamo redne seje in redne komisije, ki so jih formirali nadzorniki. O vseh stvareh jih ustrezno informiramo. Sam sem že toliko star, da vem, kaj pomeni zamenjava nadzornega sveta. Imamo skupno nalogo zgraditi projekt. Pa smo šli skozi težke stvari, kot so prenos na Slovenske železnice, razpisni pogoji, gradbinci v Sloveniji, Kitajci da ali ne pa koronavirus. Ampak na koncu vedno znova spoznamo, da delamo v isti smeri: hočemo zgraditi drugi tir. Če bodo druge ideje, mislim, da se bomo korektno zmenili. Ampak tega ne vidim. Za moje poglede ima vsaka vlada, ko se postavi, pravico nekaj narediti in za to tudi odgovarjati. Ko sem bil v fazi prodaje Mercatorja, sem si želel sodelovati z vlado, kljub temu da so vsi bežali. Prodaja Mercatorja je zgodba, ki mora zanimati vlado, enako pa je tudi pri drugem tiru."

Ali res drži, da ste vmes ministru Vrtovcu že ponudili odstop in da ga ta, kot kaže, ni sprejel?
"Na prvem sestanku z ministrom in ekipo sem dejal, da ne želim biti ovira pri vodenju projekta, če ima vlada drugačen koncept od zastavljenega, vendar smo hitro ugotovili, da si vsi želimo priti do istega cilja, to je čim hitreje dokončati ta za Slovenijo pomembni projekt."

Kako je delati pod stalnim presingom, da boš zamenjan, ker te uvrščajo v sfero vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana in bivše ministrice Alenke Bratušek?
"Moram zavrniti vašo navedbo o presingu glede menjave, ker ocenjujem, da zelo dobro sodelujemo tako z novim nadzornim svetom kot z ekipo ministrstva. Če se bodo odločili za menjavo uprave, pa lahko naredijo tudi to. Glede uvrščanja v neke sfere pa je treba vedeti, da nikoli nisem bil član nobene politične stranke, da pa poznam, kot sem že povedal, pol Slovenije iz časov, ko sem vodil pivovarno, in tudi od prej. Tudi večino politikov, z leve in z desne, poznam, še posebno na lokalnem območju, s katerega prihajam. Matjaža Hana pravzaprav poznam že leta. Ampak če vas zanima, v katero politično sfero se sam uvrščam, je to sfera zagovornikov drugega tira, ker ta pomeni razvoj Slovenije."

S prihodom nove vlade je tudi intenzivnost aktivnosti nasprotnikov drugega tira precej uplahnila. Vilija Kovačiča ni več opaziti na sceni?
"Drugače morate pogledati. Lansko leto, od januarja do maja, smo bili bombardirani z očitki, da ne bo evropskih sredstev, da ni prava trasa, in še kup očitki, ki so sedaj izginili. Imamo traso postavljeno, dostopne ceste gradimo, evropska sredstva imamo, torej imamo podporo Evrope. Zdaj so pač na tapeti Kitajci. Vedno se kaj pojavi, da se poskuša vznemiriti sistem, da pade iz mirnosti. Mi se temu uspešno upiramo. Te dni krožijo hude anonimke."

Lahko kakšno besedo o tem?
"Ne, takih stvari je veliko. Verjamemo pa v to, da je projekt zastavljen dobro in da moti marsikoga, kar je normalno. Ko voziš kamione, ko delaš, motiš okolje. Vemo tudi, da smo deloma na najbolj občutljivem območju Nature 2000, a brez tega se ne da. Smo pa neprestano nadzirani, od Evrope do Slovenije. Dajemo odgovore in pojasnjujemo, a nikoli ni dovolj."

Kaj občutite kot največjo oviro projektu? So to politični pritiski ali pritiski gradbincev in njihovih lobistov?
"Definiral bi to kot pritiske lobistov, ki iz ozadja delujejo. Pa vendar pri nas ne more noben lobist ničesar dobiti, ker tega enostavno ni, ne sme biti, ne bo in tudi mi ne dovolimo. So pa ti pritiski močni po zgodbi 'jaz bom zate nekaj uredil'. Tega tukaj ni več, ker je vse transparentno in pregledano. Če želimo v Sloveniji dvigniti standard in se približati Zahodu, moramo vsi stopiti skupaj, zavihati rokave in narediti ne samo tir, ampak vse tisto, kar je za Slovenijo pomembno. Največji problem je, da so bile določene investicije v Sloveniji v preteklosti vodene slabo. TEŠ 6 je potrebna investicija, ki je bila slabo vodena. Drugi tir je potrebna investicija, ki je dobro vodena, pa imamo enake probleme. Hudo bi bil razočaran, če bi se pri projektu kdaj našla koruptivnost, saj tega ni. Projekt je pregledan z leve in desne, od zgoraj navzdol."

Vidite pri večjih slovenskih gradbenih podjetjih, ki so nastala na pogorišču propadlih velikih gradbenih firm in se potegujejo za posle pri drugem tiru, podoben modus operandi, da se želijo za vse posle in cene dogovoriti vnaprej? So na delu spet gradbeni baroni, ki bi želeli o vsem odločati?
"To bi težko komentiral. Ali se gradbinci dogovarjajo ali ne, tega ne morem ocenjevati. Imamo organe, ki naj te stvari kontrolirajo in gledajo. Mi z vsemi sodelujemo na način, ki je nam pristen. Upoštevamo vsa pravila, da stvari potekajo, kot morajo. Večkrat imamo težave, tudi drugi jih imajo z nami. Apeliram pa na vse, da se zakon o javnih naročilih prilagodi Evropi. Zakaj je tak, ne vem. Je pa čas, da se to področje uredi. Če je siva cona velika, so težave."

Kako zdaj naprej s projektom? Kdaj bodo znani rezultati razpisa? Kdaj bo izbran izvajalec?
"Pričakujemo, da bomo imeli do konca septembra vse odgovore. Naša komisija bo nato odločala o ponudbah, drugi teden oktobra imamo načrtovan nadzorni svet, in če potrdi odločitev, je stvar za nas zaključena. Potrebujemo soglasje nadzornega sveta. Ko bo objavljeno, bomo čakali na pravnomočnost, pritožbe so vedno možne. Apeliram na to, da naj se to konča. Če ne bo pritožb, bomo šli v drugo stopnjo. V optimalnem scenariju bi lahko že letos prišli do podpisa pogodbe z izvajalcem. Če pa pritožbe bodo, pa v prvem kvartalu naslednjega leta."

Bo takrat izvajalec tudi uveden v delo na terenu?
"Če se pogodba podpiše konec marca naslednjega leta, ga uvedemo v delo in še vedno lovimo rok. Če se to zamika, pa je druga zgodba."

Koliko let gradnje je potem predvidenih?
"Tri. Do konca leta 2023 moramo zgraditi predore. Potem pride na vrsto inštalacija potrebne opreme, leta 2026 pa bi bila proga predana v uporabo. Mislim, da gre za v rekordnem času zgrajen tak projekt. Še enkrat moram poudariti, da gradimo 37 kilometrov predorov. V zadnjih desetih letih je slovenska gradbena operativa zgradila 600 metrov predorov. Kot naročnik imaš velike težave, kakšne reference zahtevati. Naj damo za referenco šest kilometrov predorov? Dati moraš referenčno sliko, primerno gradnji, ki se dogaja."

Razpis za Glinščico je po svoje simboliziral vse težave slovenske gradbene operative.
"Ko smo spraševali stroko, kaj naj naredimo, nam je svetovala višino zidu osem metrov. Ker se gradi 70 metrov dolg zid, visok 13 metrov. Kako se je zgodba končala, poznate. Tako je pač v Sloveniji."

Še vedno ste torej na poti za leto 2026. S tem bo Slovenija prehitela konkurenčne železniške projekte, ki se gradijo v soseščini.
"Sosedje vlagajo milijarde evrov v svoje projekte, samo Avstrija vlaga 15 milijard v novogradnjo železnic. Zakaj to delajo? Ker hočejo priti s tem do dodatnega razvoja. Še nekaj: progo 2TDK plačujejo uporabniki. Davkoplačevalci ne bodo na koncu nič plačali, če bo ostalo tako, kot je zastavljeno. Naša finančna konstrukcija je zaprta in mi se ravnamo po investicijskem projektu."

Če je zaprta, ni razlogov, da bi prebili investicijsko ceno 1,194 milijarde evrov?
"Še več, prihranili smo skoraj 10 odstotkov vrednosti projekta, čez 110 milijonov. Zdaj pa počakajmo, kaj bo, ko bomo dobili ponudbe za oba sklopa. Pričakujemo ponudbe v okviru cen, ki jih imamo v investicijskem programu."

Če gledamo geopolitično, a ni interes Kitajcev, da progo zgradijo pod ceno tudi zato, da si pridobijo še dodatne reference in skozi slovenski trg prodirajo k bolj zahtevnim v EU? Podobno kot projekt pelješkega mostu.
"Kitajci imajo referenc dovolj, Kitajci želijo samo vstopiti v EU. Kar se tiče Peljšca, mi smo iskali dokumente od nadzornih inženirjev, kako dela tam potekajo. Imamo dovolj podatkov, da lahko zaupljivo gledamo, kako Kitajci gradijo Pelješac."

Pričakujete, da boste v času, ko bo drugi tir zgrajen, še vedno direktor 2TDK?
"Projekt je slovenski in poteka že od leta 2005. Moj edini moto, naloga ali cilj je, da kdorkoli bo prišel, bo lahko rekel, da ti ljudje so vedeli, za kaj gre, da so delali korektno, da so skrbeli za projekt. To je naša dnevna naloga."