Zakaj?

Tovorno pristanišče Koper

Pristanišče Koper je skoraj edini generator tovornega prometa na odseku železniške proge Divača–Koper. Po podatkih Luke Koper, d. d., je bilo v letu 2016 v Kopru pretovorjenega skupaj 22 milijonov ton tovora, medtem ko je ladijski pretovor v letu 2017 znašal že 23,4 milijonov ton blaga in je za 6 % presegel količine iz leta 2016. Pretovorjena količina predstavlja nov mejnik v zgodovini koprskega pristanišča, saj je bil v letu 2017 dosežen rekorden pretovor na kontejnerskem terminalu, in sicer 911,5 tisoč TEU (v letu 2016 844,8 tisoč TEU).  Glede na leto 2016 se je najbolj povečal pretovor pri naslednji ključnih blagovnih skupinah:

  • kontejnerji: 10 % povečanje,
  • sipki in razsuti tovori: 6 % povečanje in
  • tekoči tovori: 8 % povečanje.

Pretovor v pristanišču Koper



Od skupaj pretovorjenega blaga je pripeljano oziroma odpeljano po železnici približno 60 odstotkov tovora. Večanje tržnih deležev na obstoječih trgih zalednih držav in rast tržnih deležev na sorazmerno novih tržiščih, predvsem v južni Nemčiji, zahteva zanesljive in boljše zaledne povezave, predvsem po železnici.

Tovorno pristanišče Koper in preostala pomembna severnojadranska pristanišča - Benetke, Trst, Ravena, Reka - so zanimiva za čezoceanski tovor, še posebej za tovor, ki prihaja iz Azije prek Sueza. Ta do severnojadranskih pristanišč prispe približno teden dni prej kot do konkurenčnih severnoevropskih pristanišč (Rotterdam, Antwerpen …).

Koprsko pristanišče danes zagotavlja najkrajši čas potovanja tovora iz Šanghaja na Kitajskem do Münchna v Nemčiji. Krajši čas morske navigacije za 5 do 6 dni je ključna konkurenčna prednost Kopra pred evropskimi severnomorskimi pristanišči.

Pot do srednjeevropskih prestolnic preko koprskega pristanišča je 2.000 navtičnih milj po morju in 500 kilometrov po kopnem krajša v primerjavi s potjo preko severnonemških, nizozemskih ali belgijskih pristanišč.