Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper

Pobudniki referenduma so z zbranimi podpisi volivk in volivcev podali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT).

Referendum bo v nedeljo, 24. septembra 2017.
  

O čem bomo glasovali?

Zakon o drugem tiru ureja najpomembnejša vprašanja v zvezi s financiranjem in izvedbo investicije drugega tira.

Zakon določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira železniške povezave na odseku Divača–Koper. Ureja tudi upravljanje in gospodarjenje z drugim tirom kot javno železniško infrastrukturo, družbo za razvoj projekta drugega tira (družba 2TDK, d.o. o.) ter uvaja nove vire za financiranje investicije (pribitek na cestnino za tovorna vozila, takso na pretovor v koprskem tovornem pristanišču in uporabnino za drugi tir).
 

Kako se glasi referendumsko vprašanje?

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji, dne 8. maja 2017?«
 

Kako glasujem, če želim podpreti vladni predlog zakona o drugem tiru?

Obkrožite ZA, če podpirate uveljavitev zakona.

Informacije o načinih glasovanja najdete na spletnem mestu Državne volilne komisije.
 

Izid referenduma

 Če bo večina volivcev, ki so veljavno glasovali, glasovala za zakon, bo zakon stopil v veljavo.

Zakon bo zavrnjen, če bo:

  • proti zakonu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali (relativna večina) in hkrati
  • proti zakonu glasovala vsaj petina vseh volilnih upravičencev (kvorum zavrnitve), torej 343.320 ljudi (glede na število volilnih upravičencev na dan 6. 7. 2017).

Kakšne bodo posledice zavrnitve zakona na referendumu?

Posledice zavrnitve zakona so:

  • projekt za izgradnjo drugega tira se bo ustavil, oziroma se bo v najboljšem primeru zamaknil za nekaj let, v tem času pa nas bodo logistične poti obšle po novih povezavah, ki jih pospešeno gradijo v sosednjih državah;
  • zaradi nezadostnih železniških povezav obale z zaledjem se bo velik del mednarodnega tovornega prometa preusmeril na konkurenčna severno jadranska pristanišča;
  • izgubljena bodo vsa nepovratna sredstva EU in kapitalski vložki zalednih držav, s tem bo ogrožena tudi podpora Evropske investicijske banke;
  • izpad finančnih sredstev EU, zalednih držav in novih virov za financiranje investicije, ki jih uvaja zakon (pribitek na cestnino za tovorna vozila, takso na pretovor v koprskem tovornem pristanišču in uporabnino za drugi tir), bi, v kolikor bi se odločili projekt vseeno izvesti, morali v celoti nadomestiti s proračunskimi sredstvi in tako obremeniti izključno slovenske davkoplačevalce. To pomeni, da bi bilo na voljo manj proračunskih sredstev za druge infrastrukturne projekte, kot so:
    • 3. razvojna os,
    • Blejska obvoznica,
    • Mariborska obvoznica,
    • predor pod Gorjanci, itd.
  • zmanjšamo naš mednarodni ugled in izgubimo zaupanje in podporo Evropske komisije, Evropske investicijske banke in zalednih držav;
  • promet težkih tovornih vozil na avtocestah se bo v naslednjih 20 letih več kot podvojil.