+386 1 306 84 00
info@2-tdk.si

Viri financiranja

Poleg začetnih investicijskih stroškov v višini 1.109 mio EUR v tekočih cenah bo moral 2TDK zagotoviti financiranje drugih stroškov, ki bodo nastali v obdobju gradnje. Ti so sestavljeni iz 30 mio EUR operativnih stroškov 2TDK in 33 mio EUR stroškov obresti, nadomestil in drugih potreb. Celoten znesek financiranja v tekočih cenah brez DDV tako znaša 1.172 mio EUR.

Investicija bo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi predstavljal kapitalski vložek Slovenije. Skupna višina kapitala je ocenjena  na 503 mio EUR, od česar pa bo 103 mio EUR Slovenija vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila (namenski pribitek na vozila težja od 3.500 kg na določenem avtocestnem koridorju) (»Pribitek k cestnini«) ter 400 mio EUR iz državnega proračuna.

Dodatna sredstva se pričakuje v obliki nepovratnih sredstev EU (289 mio EUR), posojil mednarodnih finančnih institucij (MFI, EIB), skupaj 250 mio EUR, ter posojil komercialnih bank (113 mio EUR). Poleg tega bo 4 mio EUR pridobljenih preko povečane uporabnine za uporabnike železniških prog v slovenskem jedrnem omrežju (»Povečana uporabnina«) zbrane v času gradnje. Dodatno bo iz državnega proračuna pridobeljnih še 14 mio EUR iz naslova slovenske udeležbe pri kohezijskem skladu.

 

Viri financiranja v tekočih cenah (v mio EUR):

Vir: Eplan d.o.o.

V obdobju obratovanja bo 2TDK svoje aktivnosti pokrival z uporabnino drugega tira, povečano uporabnino in plačilom za dosegljivost. Slednje predstavlja plačilo Republike Slovenije družbi 2TDK v celotni fazi obratovanja za storitev zagotavljanja dosegljivosti drugega tira za nemoteno izvajanje železniških prevozov, v skladu s principom »brez dosegljivosti, brez plačila« (ang. »no service, no payment«) in v skladu s koncesijsko pogodbo. To plačilo naj bi znašalo med 31 in 41 mio EUR na leto in bo financirano iz takse na pretovor v koprskem tovornem pristanišču (»Taksa na pretovor«) in pribitka k cestnini za težka tovorna vozila na določenih delih slovenskega avtocestnega omrežja (»Pribitek k cestnini«). Projekt bo tako v celoti financiran s strani uporabnikov infrastrukture, tj. prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper. Projekt je prav tako upravičen do podpore EU, hkrati pa je finančno vzdržen.


Skip to content