Zakaj?

Neustreznost obstoječe proge

Zmogljivost proge je omejena zaradi tehnične opremljenosti, na prepustnost in prevoznost pa vplivajo tudi izredni dogodki in ukrepi, ki se izvajajo na progi (kot so na primer remonti in modernizacija). Predvsem v poletnih mesecih promet omejujejo travniški in gozdni požari, ki so pogosto posledica iskrenja ob zaviranju vlakov na tirih. Zaradi narave terena so pogosti tudi podori. 

Na obstoječi progi se izvaja več ukrepov, s katerimi se povečuje prepustnost in prevozna zmogljivost obstoječe proge. Najpomembnejša ukrepa sta:

Zmogljivost proge Divača–Koper je pred modernizacijo znašala 72 vlakov na dan, po mordenizaciji 82 vlakov na dan, po izgradnji izvlečnega tira pa 85 vlakov na dan.

Leta 2030 bo pretovor v Luki Koper predvidoma znašal 35 milijonov ton, kar pomeni, da se bo zaradi neustreznosti obstoječe železniške proge Divača-Koper cestni tovorni promet povečal za približno 20 milijonov ton. Torej lahko pričakujemo, da bo leta 2030 na slovenskih avtocestah 2-krat več tovornjakov iz Luke Koper kot danes.

Obstoječa enotirna elektrificirana železniška proga med Koprom in Divačo je edina železniška povezava koprskega pristanišča z zaledjem. 

Proga ima velik vzdolžni naklon; ta na odseku med Prešnico in Bivjem znaša tudi do 26 ‰. Najvišja točka na progi je prelaz Rodik, ki je 107 metrov višji od cilja v Divači, kar posledično pomeni 107 metrov izgubljenih višin.

Prikaz izgubljenih 107 metrov višine.