Zakaj?

Nadgrajujemo Slovensko železniško omrežje

Države po svetu bodo v prihodnjem desetletju v železnice vložile skoraj 2.300 milijard evrov, dvakrat več kot v ceste, letališča in pristanišča, kažejo raziskave analitske hiše BMI. Če želi Slovenija ostati na evropskem logističnem zemljevidu in izkoristiti svojo odlično geostrateško lego, mora vlagati v železniško infrastrukturo.
   

Razvoj slovenskega železniška omrežja s pomočjo evropskih sredstev

Direkcija RS za infrastrukturo je v okviru nove finančne perspektive 20142020 pričela z novimi projekti za posodobitev glavnih železniških prog. Te progeso del trase evropskih železniških koridorjev in morajo izpolnjevati določene TEN-T standarde koridorskega omrežja (nosilnost proge, opremljenost z različnimi signalno varnostnimi napravami, sodobni sistemi komunikacij itd.), ki veljajo na celotnem področju Evrope. Z namenom, da bi lahko uvedli te standarde, Evropska unija prek različnih programov sofinancira projekte posodobitve. Ti so načrtovani celovito, predvidena je izvedba več ukrepov za varovanje okolja in zvišanja varnosti potnikov na območju postaj oziroma postajališč. Projekti posodobitve železniške infrastrukture tako prinašajo vrsto pozitivnih učinkov na prometno infrastrukturo kot celoto, torej tudi na cestno omrežje.

Zemljevid slovenskega železniškega omrežja

Sanacija ozkega grla na območju Bivja na železniški progi Divača–Koper (izvlečni tir)

Z gradnjo novega tira v dolžini 1,2 km in sanacijo obstoječega tira bo:

  • povečana prepustnost proge in
  • povečana prepustna zmogljivost proge.

Zgrajeni bodo štirje novi prepusti, dva podvoza, most in nova prevozna elektro napajalna postaja Hrastovlje. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) programa v višini 14,19 milijona evrov oz. 85 odstotkov upravičenih izdatkov.
 

Nadgradnja železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica

Z nadgradnjo odseka v dolžini 3,19 km bo:

  • zvišana kategorija proge,
  • povečana zmogljivost proge,
  • bolj udobna in varna infrastruktura za potnike,
  • višja varnost v cestnem in železniškem prometu.

Nadgrajeni bosta dve železniški postaji, ukinjeni trije nivojski prehodi in zgrajena nov podvoz in nadvoz. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru IPE programa v višini 11,94 milijona evrov.

Nadgradnja železniške proge Zidani Most–Celje

Z nadgradnjo odsekov Zidani Most–Rimske Toplice, Rimske Toplice–Laško, Laško–Celje v dolžini 26,89 km bo:

  • povečana zmogljivost proge,
  • bolj udobna in varna infrastruktura za potnike,
  • višja varnost v cestnem in železniškem prometu.

V okviru projekta bosta zgrajena dva podvoza, nov most in posodobljene železniške postaje Rimske Toplice, Laško in Celje.

Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru IPE programa v vrednosti 90,6 milijona evrov.
  

ETCS sistem

Vgradnja ETCS sistema (European train control system) na tovornih koridorjih železniškega omrežja (Pragersko–Šentilj-d.m. in Zidani Most-Dobova-d.m.) v skupni dolžini 90 km bo omogočila interoperabilen nadzor in vodenje železniškega prometa.

Promet je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru IPE programa v vrednosti 6,37 milijona evrov.
  

Nadgradnja vozlišča Pragersko

Z ureditvijo vozlišča in ureditvijo železniške postaje Pragersko bo:

  • povečana zmogljivost odseka,
  • zagotovljeno ustrezno priključevanje na modernizirano železniško progo Pragersko–-Hodoš,
  • izboljšana prometna varnost.

V okviru projekta bodo zgrajeni trije predori, dva podvoza ter dve stavbi.

Predvideno je sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru iz Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).
  

Nadgradnja železniške proge Maribor- Šentilj

Z nadgradnjo obstoječega tira bo:

  • zvišana kategorija proge,
  • proga usposobljena za hitrost do 100 km/h,
  • povečana stopnja varnosti cestnega in železniškega prometa,
  • povečana propustna zmogljivost proge (nadgradnja signalno varnostnih naprav),
  • omogočeni krajši potovalni časi,
  • zagotovljena interoperabilnost.

V okviru projekta bosta zgrajena predor in viadukt.

Predvideno je financiranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskih sredstev.
 

Modernizacija Kočevske proge

Z nadgradnjo odseka v dolžini 12,12 km bo:

  • zvišana kategorija proge,
  • povečana zmogljivost proge,
  • bolj udobna in varna infrastruktura za potnike,
  • višja varnost v cestnem in železniškem prometu.

Projekt zajema obnovo proge od Ribnice do Kočevja, ureditev postaj in postajališč ter zamenjavo in posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

Projekt je financiran iz proračunskih sredstev Republike Slovenije.
 

Že modernizirano slovensko železniško omrežje

Na posameznih glavnih progah železniškega omrežja so bili s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada izvedeni različni ukrepi, kot so rekonstrukcija, nadgradnja, modernizacija in elektrifikacija prog, na železniškem omrežju pa je izvedena nadgradnja komunikacijskih sistemov, s katero bo slovensko železniško omrežje interoperabilno s sistemi vseh železniških operaterjev v Evropi.
 

Modernizacija obstoječe proge Divača–Koper (II. faza)

Modernizacija obstoječe proge Divača–Koper (II. Faza) je prinesla:

  • za 5 milijonov neto ton letno večjo prevozno moč (55 odstotno povečanje),
  • 27,9 km zgrajenih tirov,
  • 3 nove podvoze, 3 nadvoze, 4 nove prehode za pešce in 3 postaje.

Vrednost projekta: 199 milijonov evrov (od tega delež EU v višini 85,1 milijona evrov).
 

Nadgradnja proge Dolga gora–Poljčane

Nadgradnja proge Dolga gora–Poljčane je prinesla:

  • za 4 vlake dnevno večjo prevozno moč,
  • za 300.000 neto ton letno večjo prevozno moč,
  • 15 km zgrajenih tirov,
  • 1 nov prehod za pešce,
  • 1 novo postajališče.

Vrednost projekta: 30,8 milijona evrov (od tega delež EU v višini 16,79 milijona evrov).
 

Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko

Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko je prinesla:

  • za 5 vlakov dnevno večjo prepustno moč,
  • za 300.000 neto ton letno večjo prevozno moč,
  • 8 km zgrajenih tirov,
  • 1 urejen nivojski prehod.

Vrednost projekta: 26,53 milijona evrov (od tega delež EU v višini 13,47 milijona evrov).
 

Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš

Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš je prinesla:

  • hitrost vožnje do 160 km/h in s tem krajše potovalne čase,
  • 58,4 km zgrajenih tirov,
  • 32 ukinjenih prehodov,
  • 12 novih podvozov,
  • 5 nadvozov,
  • 27 nivojskih prehodov,
  • 13 postajališč.

Vrednost projekta: 465,5 milijona evrov (od tega delež EU v višini 207,03 milijona evrov).